Prve konference predsednikov Albanije, BiH, Črne Gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Slovenije in Srbije, ki bo verjetno na Brdu pri Kranju, se bo udeležil tudi francoski predsednik Francois Hollande, je napovedal Pahor.
"Pridobitev francoske naklonjenosti, da se proces širitve ne ustavi, ampak da se po vstopu Hrvaške nadaljuje, je izjemnega pomena za vse, tudi za Slovenijo," je v Zagrebu dejal Pahor v pogovoru z novinarji slovenskih medijev. Kot je pojasnil, bo to pomenilo, da države v regiji vzdržujejo dinamiko reform, ki jim omogočajo ne samo mir temveč tudi stabilnost in naraščanje blaginje.
Ob tem je spomnil, da je obuditev procesa Brdo spodbudilo spoznanje, da v regiji obstaja veliko nerešenih vprašanj, medtem ko je EU bolj osredotočena na gospodarstvo kot na širitev. Poudaril je, da pobudo Hrvaške in Slovenije podpirajo tako v Bruslju kot v državah članicah EU.
Po današnjem delovnem zajtrku v uradu hrvaškega predsednika so se vsi predsedniki strinjali, da je okvir neformalnega srečanja priložnost za poglobitev sodelovanja med državami v jugovzhodni Evropi ter pri približevanju preostalih držav iz regije EU.
Podpora ostalim državam v regiji pri vključevanju v EU
Tudi Josipović je po srečanju izpostavil, da gre za nadaljevanje procesa Brdo, v okviru katerega naj bi se na neformalnih srečanjih, na katera bodo vedno vabljeni tudi visoki predstavniki držav članic EU in njenih uradnikov, enkrat na leto ali dve pogovarjali o treh temah.
Predvsem gre za nadaljevanje procesa širitve EU in podporo Hrvaške in Slovenije ostalim državam v regiji na njihovi poti v članstvo. Druga tema bodo možnosti sodelovanja pri različnih projektih v regiji, kot je infrastruktura. "Tretjič, naša neformalna skupina želi pomagati pri reševanju odprtih vprašanj, ki bremenijo regijo," je dejal Josipović.
Pahor je ocenil, da ni veliko časa za pripravo prve konference neformalne skupine 25. julija v Sloveniji, na kateri bi morda podpisali tudi ustrezno deklaracijo.
"Prav tako bi želeli, da se dogovorimo za nek ritem sodelovanja, ki bi dal vedeti, da si kljub neformalnosti pobude od nje lahko obetamo ustvarjanje prepotrebne atmosfere upanja, da je mogoče probleme lažje rešiti, če sodelujemo," je dodal slovenski predsednik.
Pahor in Josipović sta se za spodbuditev nadaljevanje procesa Brdo dogovorila na srečanju v Zagrebu 9. maja, ko sta podpisala predsedniško deklaracijo, v kateri sta poudarila dolgoročne dvostranske prijateljske odnose in odprla novo poglavje po vstopu Hrvaške v EU.
Možen umik medsebojnih tožb o genocidu med Hrvaško in Srbijo
Vsi udeleženci današnjega delovnega zajtrka pri Josipoviću so se v nedeljo v Zagrebu udeležili slovesnosti ob vstopu Hrvaške v EU.
Na neformalnem zajtrku pri Josipoviću so tako poleg gostitelja in slovenskega predsednika za isto mizo sedeli predsednik Albanije Bujar Nishani, trije člani Predsedstva BiH - Nebojša Radmanović, Željko Komšić in Bakir Izetbegović, predsednik Črne gore Filip Vujanović, kosovska predsednica Atifete Jahjaga ter predsednika Makedonije in Srbije Gjorge Ivanov in Tomislav Nikolić.
Srbski predsednik je po srečanju pohitel v Beograd na srečanje s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, tako da ni dajal izjav. Neuradno je bilo slišati, da je bil pogoj za njegov obisk v Zagrebu umik medsebojnih tožb za genocid, ki sta ju Hrvaška in Srbija vložili na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je na nedeljski novinarski konferenci v Zagrebu poudarila, da bo usoda medsebojnih tožb jasna do konca julija, njen srbski kolega Ivan Mrkić pa je med nedeljskim obiskom v Zagrebu za beograjsko televizijo B92 izjavil, da pogajanja o umiku tožb potekajo, ker si obe državi to želita. Ob tem je izrazil prepričanje, da bosta državi kmalu tožbe tudi umaknili.
