Kljub slabim pogojem poslovanja in zahtevnemu poslovnemu okolju so slovenska podjetja močno navezana na hrvaški trg. Tako zaradi njegove bližine in velikosti kot tudi zaradi poznavanja sosedske države. Na hrvaškem trgu so slovenska podjetja zaradi tega mnogo bolj konkurenčna od podjetij iz drugih držav, je prepričan ekonomski svetovalec na hrvaškem veleposlaništvu v Zagrebu Bojan Škoda.
Po njegovih pojasnilih je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško zelo dobro. Državi druga drugi predstavljata eno izmed najpomembnejših gospodarskih partneric, kar dokazuje rast vseh komponent gospodarskega sodelovanja. Hrvaški trg je eden najzanimivejših za slovenska podjetja, tako z vidika obsega blagovne menjave kot investicij in storitev, predvsem turizma. »Kljub posledicam finančne in gospodarske krize na Hrvaškem slovenska podjetja dosegajo večinoma dobre rezultate in povečujejo svoje tržne deleže,« je dejal Škoda.
Izvozniki čakajo na 1. julij
Med slovenskimi izvozniki na sosednji trg bodo po vstopu Hrvaške v EU na boljšem zlasti izvozniki kmetijskih izdelkov, saj se ukinjajo carine za vse izdelke in vse dodatne omejitve za kmetijske izdelke. Kot je pojasnil Škoda, so namreč za nekatere kmetijske izdelke uvedene tudi kvote in dodatne dajatve, pri čemer za posamezne najbolj prodajane izdelke lahko za zdaj še veljavne skupne omejitve dosegajo tudi 30 odstotkov in celo več (pri pršutu na primer znašajo 36 odstotkov).
Med izdelke, za katere je zdaj treba plačevati carine in tudi prelevmane, se uvrščajo moka (10 odstotkov carin plus 8,3 evra prelevmanov na 100 kilogramov), trajno mleko (5 odstotkov carin plus 14 evrov prelevmanov na 100 kilogramov), čokolada (13,2 evra prelevmanov na 100 kilogramov), zelenjava (15 odstotkov carin plus 15 evrov prelevmanov na 100 kilogramov), sveže sadje (10 odstotkov carin)..., je dejal agrarni ekonomist z biotehniške fakultete dr. Aleš Kuhar. Čeprav carine po vstopu Hrvaške v EU ne bodo več obstajale, Škoda vsakemu podjetju svetuje, naj vendarle preuči carinske predpise za svoje področje, saj bodo kljub odsotnosti carin še vedno obstajale nekatere dajatve.
Podjetjem, ki še niso prisotna na sosednjem trgu, a nameravajo nanj vstopiti, Škoda svetuje, da naj natančno preučijo svojo konkurenco in pripravijo vstopno strategijo. »Veliko podjetij se v tej fazi odloči za pogovor na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu, kjer lahko dobijo veliko koristnih informacij,« je pojasnil Škoda. Nanje bi se lahko obrnile tudi velike družbe, kot je denimo BSH Hišni aparati, ki ustvari na Hrvaškem trenutno manj kot en odstotek prodaje.
Zagotovo pa tega ne bo storil Mercator, ki je z 12,2 odstotka skupne prodaje na Hrvaškem med večjimi slovenskimi izvozniki. Mercator si od vstopa Hrvaške v EU veliko obeta, saj pričakuje, da bo mogoče zaradi odpravljenih administrativnih omejitev bolj izkoristiti sinergije med obema trgoma. Ukinjeni postopki uvoznega in izvoznega carinjenja bodo omogočili tudi lažjo organizacijo distribucije. Kljub temu bo Mercator še naprej nastopal na hrvaškem trgu kot lokalni trgovec, kar pomeni, da bo ohranil sodelovanje z mrežo lokalnih in globalnih dobaviteljev. »Če ima Mercator v Sloveniji približno 70 odstotkov slovenskih izdelkov, jih ima hrvaška hčerinska družba Mercator – H večino hrvaških, saj so take želje in pričakovanja kupcev,« so pojasnili v Mercatorju.
Prehrambna industrija ima mešane občutke
Z izpolnitvijo velikega cilja Hrvaške – vstop v EU – se bodo tako z najmanj pomisleki spopadali slovenski in hrvaški potrošniki, ki si bodo lahko privoščili vrsto stvari po nižji ceni. Razmere pa bi lahko sebi v prid obrnila tudi podjetja v prehrambni industriji, saj bodo imela s »padcem« carin konkurenčno prednost pred hrvaškimi podjetji, ki so bila že nekaj let pri uvozu v EU oproščena carinskih dajatev. V Farmah Ihan vidijo prednosti predvsem v možnosti izvažanja nekaterih izdelkov, ki so na Hrvaškem precej dražji. Vendar hkrati opozarjajo, da ima Hrvaška veliko boljše naravne pogoje za kmetijstvo kot Slovenija, hkrati pa so pričakovanja rejcev in zaposlenih v hrvaški mesni industriji manjša kot pri nas. »Naša prednost v Sloveniji so bližina, odzivnost, čvrsta kvaliteta, morda blagovne znamke. Če bomo šli k njim, nas lahko 'čakajo' z neplačili ali pa s trdno lojalnostjo kupcev do hrvaškega blaga, ki so jo v zadnjih letih intenzivno gradili,« so previdni pri bolj usmerjenem nastopu na hrvaškem trgu v Farmah Ihan.
Nasprotno pa v Perutnini Ptuj čakajo prihod Hrvaške v EU z odprtimi rokami, saj se jim bodo carinske dajatve znižale tudi za 40 odstotkov. »Uvedba prostega pretoka blaga in storitev v obe smeri bo omogočila dodatno optimizacijo naših vzrejnih in predelovalnih zmogljivosti, ki so bile doslej na nekaterih segmentih dvojne, ker smo v obeh državah stremeli k popolni vertikalno organizirani verigi od 'njive do vilice',« je dejal Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Ta prideluje perutninsko meso tudi na Hrvaškem, in sicer pod znamko Perutnina Ptuj – Pipo, ki je med potrošniki po priljubljenosti na drugem mestu.
Nekoliko drugače bo za podjetja, ki imajo proizvodnjo v Sloveniji. Hrvaški trg se bo namreč julija odprl v enaki meri tudi preostalim družbam iz EU, zaradi česar v Skupini Žito napovedujejo le še večjo gnečo na policah v hrvaških trgovinah in bolj ostro konkurenco. Pred Skupino Žito, ki ustvari na trgih nekdanje Jugoslavije 42 odstotkov vseh prihodkov, so tako stresni meseci merjenja vplivov novih razmer, medtem ko Ljubljanske mlekarne teh težav nimajo, saj ustvarijo na Hrvaškem le en odstotek celotne prodaje.
Spremembe bodo sprva majhne
Pred večjo konkurenco svarijo tudi v Skupini Helios, ki ima na Hrvaškem, kjer je lani ustvarila 21,6 milijona evrov prihodkov (sedem odstotkov vseh prihodkov), lastno proizvodno podjetje Chromos. Član uprave Heliosa Aleš Skok namreč pravi, da bi lahko vstop Hrvaške v EU pripeljal na slovenski trg nove multinacionalke, ki do zdaj niso zavzeto obdelovale relativno razdrobljenega trga nekdanje Jugoslavije. Njen del v EU se bo namreč povečal na trg s šestimi milijoni prebivalcev, kar marsikomu predstavlja zanimiv potencial. Vendar Skok kljub temu večjega vpliva na poslovanje Skupine Helios ne pričakuje.
Gorenje, ki je lani pri južnih sosedih ustvarilo štiri odstotke vseh prihodkov (27 milijonov evrov), pa si na drugi strani obeta možnosti za združevanja nekaterih operativnih in prodajnih aktivnosti v obeh državah, tudi na področju logistike, pri čemer želi ohraniti obe prodajni podjetji v Sloveniji in na Hrvaškem. Ali bo to pomenilo večjo prodajo, v Gorenju niso razkrili, v svojih načrtih pa so bili bolj jasni v metliški Kolpi, ki proizvaja kopalniške izdelke. »Vstop Hrvaške bo bistveno pocenil transport blaga, saj bo olajšan prehod čez mejo, kar bo skrajšalo transportne čase. To pomeni konkreten učinek že na kratki rok,« so jasni v Kolpi, kjer računajo na večjo dostopnost njihovih izdelkov na hrvaškem trgu.
A z velikimi novimi priložnostmi prihaja tudi kakšno razočaranje, kot je zapiranje carinskega urada in špedicijskih izpostav v Metliki, ki so za Kolpo pomembne za izvoz zunaj EU. Hkrati v Kolpi zaradi bližine meje ne pričakujejo niti večjega pritoka hrvaških delavcev, saj bo začel teči dvoletni moratorij za zaposlovanje delavcev iz Hrvaške v Sloveniji in glede na ekonomsko situacijo v regiji ne vidimo še pravega učinka odprave schengenske meje.
Telefonski pogovori za tri četrtine cenejši
Kot nalašč pa prihaja vstop Hrvaške v EU za vse tiste, ki nameravajo po 1. juliju počitnikovati pri južnih sosedih. Če je višina računa po lanskem oddihu na morju marsikomu povzročila glavobol, bodo stroški mobilnih storitev ob enaki količini pogovorov, sporočil in prenosu podatkov letos odločno nižji. Še toliko bolj, ker se bodo z julijem hkrati znižale tudi »evropske cene« (evrotarifa). Odhodni klici pri največjih dveh slovenskih operaterjih, Mobitelu in Simobilu, bodo tako cenejši tudi za tri četrtine, dohodni pa celo za več kot 80 odstotkov. Najbolj se bo medtem pocenil prenos podatkov, in sicer za 86 odstotkov pri Simobilu (na 0,55€ na MB) in kar za 94 odstotkov pri Mobitelu (na 0,54 evra na MB).
Vstop Hrvaške v EU bo torej pomembno vplival na stroške mobilne telefonije za slovenske uporabnike, s tem pa tudi na prihodke mobilnih operaterjev. »Hrvaška namreč izrazito izstopa pri gostovanju, saj predstavlja več kot 60 odstotkov vsega prometa Simobilovih uporabnikov v gostovanju med poletnimi meseci,« je pojasnila Eva Aljančič, direktorica prodaje in marketinga pri Simobilu. Ravno zaradi tega bo vstop Hrvaške v EU kratkoročno predvidoma nekoliko vplival tudi na prihodke, je priznala Aljančičeva, temu so pritrdili tudi v Mobitelu, kjer prometnih podatkov zaradi konkurenčnega okolja sicer ne razkrivajo. A izkušnje iz drugih držav kažejo, da se uporabniki na nižjo ceno storitev v gostovanju navadijo zelo hitro, zato začnejo storitve, predvsem mobilni internet, uporabljati pogosteje. Oba največja mobilna operaterja tako pričakujeta, da bosta izpad prihodkov v prihodnje nadomestila s povečanim prometom.
Bistveno bolj kot slovenske mobilne operaterje pa bodo nižje cene mednarodnih telefonskih podjetij prizadele tamkajšnje telekomunikacijske družbe. Hrvatski Telekom, ki je v lasti Deutsche Telekoma, namerava po neuradnih podatkih letos odpustiti okoli 500 delavcev. V hrvaškem Telekomu so pojasnili, da bo vstop v EU poleg zaostrenih gospodarskih razmer dodatno vplival na padanje prihodkov.
