Spremembe pravic prosilcev za azil so namenjene preprečevanju napetosti med prosilci in rezidenti, pravijo švicarski uradniki. Prosilci za azil naj bi bili nastanjeni v posebnih centrih, večinoma nekdanjih vojaških barakah. Prvi tovrstni center že deluje v mestu Bremgarten, piše BBC.
Nekatera mesta, kot je Bremgarten, so zakone poostrila že v juniju. Prosilcev za azil v Švici je sicer v povprečju glede na število prebivalcev mnogo več kot v Evropi. Za azil v Švici trenutno prosi okoli 48 tisoč ljudi. Švica tako šteje enega prosilca za azil na vsakih 332 prebivalcev, evropsko povprečje pa je en prosilec za azil na vsakih 625 prebivalcev.
Zaostritev odraža rastoče nezadovoljstvo Švicarjev nad številom prosilcev za azil
Kontroverzna zaostritev zakonodaje po mnenju dopisnice medijske hiše BBC v Ženevi Imogen Foulkes odraža rastoče nezadovoljstvo Švicarjev nad številom prosilcev za azil v državi. Župan mesta Menzingen, Roman Staub, meni, da bi moral biti prosilcem dostop do določenih »občutljivih« območij onemogočen. Mednje je naštel bližine šol in cerkve. »Vsekakor gre za zelo občutljiva območja, saj ti tam prosilci za azil lahko prišli v stik z našimi mladimi šolarji,« je poudaril Staub.
Organizacije za človekove pravice so medtem že izrazile ogorčenje nad predlaganimi in ponekod že izvedenimi spremembami zakonodaje. Švicarska vlada pa je razložila, da pri tem ne gre za formalno prepoved gibanja. Je pa priznala, da je zvezni urad za migracije pristal na to, da mestni sveti spremenijo zakone.
Zakonodajo zaostrujejo že tri desetletja
V zadnjih treh desetletjih so Švicarij že večkrat podprli spremembe zakonodaje, ki omejujejo pravice prosilcev za azil.
Medtem je število prosilcev za azil v Švici v zadnjem času celo naglo upadlo. Med januarjem in junijem je v državi za azil zaprosilo skupaj 11.200 ljudi, kar je okoli tretjino manj, kot v prejšnjih obdobjih. Med njimi je največ Tunizijcev, Nigerijcev in Eritrejcev, še piše portal Globalpost.