Med tistimi, ki so v sredo umrlim izkazali poslednjo čast, je bila tudi Hasa Vranjkovina. Posmrtne ostanke njenega brata so našli 19 let po njegovi smrti. »Dejansko so bili ubiti vsi moški moje družine,« je za AFP povedala 77-letnica.
»Moramo biti tukaj, da ne bomo pozabili, kaj se je zgodilo«
Žalosten sprevod je prišla pospremit tudi Ramiza Pilav, ki je pred tremi leti pokopala svojega soproga in 16-letnega sina, oba ubita med genocidom. »Vsakič imam občutek, da mimohod konvoja skrajša življenja preživelih. Bolečina je tako velika. A moramo biti tukaj, da ne bomo pozabili, kaj se je zgodilo. To je naša obveza do umrlih,« je dejala 54-letnica.
V BiH vsako leto pred obletnico genocida s konvojem na novo najdene ali identificirane posmrtne ostanke žrtev srebreniškega genocida peljejo skozi Sarajevo in jih nato pokopljejo v spominskem parku Potočari pri Srebrenici.
Iz grobišč izkopali posmrtne ostanke 6066 žrtev
Doslej so iz množičnih grobišč v bližini Srebrenice izkopali posmrtne ostanke 6066 žrtev, ki so jih nato pokopali v spominskem centru Potočari.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je sicer v sredo ponovno zanikal, da bi se v Srebrenici zgodil genocid.
»Nemogoče je sprejeti kvalifikacijo genocida samo zato, ker tako mislijo predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegović ali nekateri tujci, ki so pohiteli s tovrstno kvalifikacijo,« je v Bijeljini po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Dodik.
»Velik zločin«
Dodal je, da se je v Srebrenici po njegovem mišljenju zgodil »velik zločin«, za katerega morajo odgovarjati posamezniki.
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija.
Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil.
Ta pokol sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije označila za genocid. Evropski parlament je leta 2009 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.