Z rdečimi zastavami konfederacije sindikatov CGIL, ki je pozvala k protestom so se demonstranti podali po italijanski prestolnici. Gre za prvi množični protest, s katerim se je italijanski premier Matteo Renzi soočil, odkar je februarja zasedel položaj.

"Roke stran od pravic delavcev!" je bilo moč prebrati na transparentih protestnikov. "Nihče ne sme spodkopavati pravice delavcev," je povedala generalna sekretarka CGIL Susanna Camusso, ki je vodila protest v Rimu pod sloganom Delo, dostojanstvo in enakopravnost.

"Želimo si dela za vse in dela s pravicami. To je protest za tiste brez dela, brez pravic, za tiste, ki trpijo in nimajo zagotovil za prihodnost," je poudarila Camussova.

"Smo tukaj in ne bomo odšli. Stavkali bomo in naprezali moči, da spremenimo politiko te vlade," je zatrdila in napovedala, da bodo sindikati 8. novembra organizirali še en protest. Renzijevi ukrepi "niso zadostni za spremembo poti, na kateri Italija trenutno je", je še dodala.

Protest ga je pustil hladnega

Renzija pa je protest pustil hladnega. "Spoštujemo demonstrante, a nekaj mora biti jasno. Konec je časov v Italiji, ko je lahko množična demonstracija vlado in državo ohromila. Ne bomo popustili in Italijo bomo prenovili," je povedal Renzi.

Notranji minister Angelino Alfano pa je kritiziral CGIL, češ da protestira proti reformi, s katero bodo ustvarili nova delovna mesta.

Protest je sicer uperjen proti napovedanim reformnim ukrepom na področju trga dela. Renzijev načrt je narediti trg dela v Italiji za bolj fleksibilnega. A sindikati so najbolj kritični do napovedanega ukrepa, ki predvideva lažje odpuščanje zaposlenih, ter do spremembe 18. člena delavskega statuta, ki zaposlenim v podjetjih z manj kot 15 zaposlenimi zagotavlja posebej močno pravno varstvo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Omenjeni člen delodajalca sicer obvezuje, da mora zaposlenega v primeru neupravičene odpustitve znova zaposliti ali mu izplačati odškodnino, če neupravičenost odpustitve ugotovi sodišče.

Po načrtih Renzijeve vlade bi bila poslej v primeru neupravičene odpustitve obvezna zgolj odškodnina, vnovična zaposlitev pa bi bila možna le v primeru odpustitve iz diskriminatornih razlogov - na primer zaradi verskih ali političnih prepričanj.