Danes mineva točno 19 let, odkar se je v Srebrenici začel pokol, v katerem so sile bosanskih Srbov v približno tednu dni pobile več kot 8000 Bošnjakov.
Doslej so na 150 različnih krajih, od tega v 74 množičnih grobiščih, našli posmrtne ostanke 7100 srebreniških žrtev, kakih 1200 pa še iščejo. Velika večina je pokopana v Potočarih. Vsako leto ob obletnici genocida tam pokopljejo na novo najdene ali identificirane posmrtne ostanke žrtev.
Na današnji slovesnosti so tako pokopali ostanke 175 žrtev, ki so jih tja pripeljali iz kraja Visoko pri Sarajevu. Najmlajši med njimi, Senad Beganović, je bil julija 1995 star vsega 14 let. Najstarejši med danes pokopanimi je bil leta 1916 rojeni Hurem Begović, ki so ga pokopali ob njegovem sinu.
Političnih govorov ni bilo
Spominska slovesnost je imela tokrat prvič zgolj verski značaj, medtem ko govorov politikov in tujih gostov za razliko od minulih let ni bilo. Kratek nagovor je imel zgolj župan Srebrenice Ćamil Duraković, ki je med drugim spomnil, da cilj genocida v Srebrenici ni bil dosežen, o čemer med drugim priča "naše vračanje" - vračanje Bošnjakov v Srebrenico.
Poglavar islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović, ki je vodil osrednjo molitev, je poudaril, da tragedija Srebrenice nikoli ne sme biti pozabljena. Kot je nadaljeval, genocida ni mogoče oprostiti, če se storilci iskreno ne pokesajo zanj - in dokler se ne, je treba na to opozarjati. Vse ljudi v BiH je še pozval, naj ne poveličujejo zločinov, saj jim to ne bo prineslo prav nič dobrega in jih ne bo naredilo srečne.
Slovesnosti se je sicer udeležilo več politikov, med drugim bošnjaški in hrvaški član predsedstva BiH, Bakir Izetbegović in Željko Komšić, delegacija parlamenta BiH, visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko in tuji diplomati.
Inzko je v izjavi ob današnjem dnevu spomina vse politike v BiH pozval, naj "upoštevajo poseben in grozovit značaj genocida v Srebrenici ter priznajo stalno trpljenje vseh tistih, ki so v vojni v BiH izgubili svoje najdražje". "Pokazati sočutje in solidarnost z užaloščenimi je normalna reakcija častnih ljudi," je poudaril.
Tako Inzkove kot tudi Kavazovićeve besede so očitno letele na predsednika Republike srbske Milorada Dodika, ki je v sredo znova zanikal, da se je v Srebrenici zgodil genocid, in vztrajal, da je šlo le za "velik zločin", za katerega morajo odgovarjati posamezniki.
V Srebrenico se je med vojno v letih 1992-1995 zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH, potem ko so to območje Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje.
Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija so ubili več kot 8000 moških, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil.
Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sta te dogodke označila za genocid, Evropski parlament pa je leta 2009 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
V Federaciji BiH in okrožju Brčko je ob obletnici danes dan žalovanja, ne pa tudi v Republiki srbski, kjer leži Srebrenica.
