Ukrajinski notranji minister je sporočil, da so po težkih spopadih s separatisti v vzhodnem mestu Kramatorsk, ki se nahaja južno od separatističnega mesta Slavjansk, ukrajinske sile uspele ponovno zasesti sedež varnostne službe.
»Sedaj je pod nadzorom varnostnih sil,« je povedal minister v izjavi za javnost. Lokalne televizijske postaje so predvajale posnetke oklepljenih vozil med vožnjo po mestu.
Kremelj: Moskva izgubila vpliv nad ukrajinskimi separatisti
Kremelj nima več vpliva na proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, je danes dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov. "Rusija je dejansko izgubila vpliv nad temi ljudmi," je izpostavil in dodal, da separatistov ne bo mogoče prepričati, naj odložijo orožje, saj so ogrožena njihova življenja.
Peskov je na vprašanje, kako se bo Rusija odzvala na eskalacijo ukrajinske krize, odvrnil: "Ne morem vam odgovoriti na to vprašanje, za nas je to povsem nov element."
V ostrem tonu je Peskov ukrajinski vladi pripisal vso odgovornost za nasilje v ukrajinski Odesi, v katerem je umrlo najmanj 46 ljudi. "Roke vodstva v Kijevu so do komolcev umazane s krvjo" je poudaril.
Oblasti v Kijevu je Peskov ob tem pozval, naj odpovejo za 25. maj načrtovane predsedniške volitve. V luči nasilja so namreč volitve "nesmisel" in "najmanj absurdne", njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Kriki na pomoč Rusije
Kot je še dodal, je Rusija prejela na tisoče pozivov na pomoč z vzhoda Ukrajine. "Gre za krike obupa in klice na pomoč," je dejal.
Po besedah Putinovega tiskovnega predstavnika Rusija ostaja predana dialogu. "Zavedamo se, da brez dialoga z našimi evropskimi partnerji uspeh ni mogoč," je dejal, a dodal, da dialoga ne more želeti le ena stran, povzema ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Putin je sicer po navedbah Peskova izredno zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov v Ukrajini in načina, kako jih interpretira mednarodna skupnost. Kot je še dodal, ruski predsednik ves čas prejema aktualne informacije o dogajanju v sosednji državi s strani obveščevalcev in povezanih agencij.
V nasilju v ukrajinski Odesi več kot 40 mrtvih, številni ranjeni
V nasilju med proruskimi aktivisti in privrženci ukrajinskih oblasti, ki je v petek zvečer izbruhnilo v mestu Odesa na jugu Ukrajine, je po najnovejših podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva umrlo več kot 40 ljudi, okoli 200 jih je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. V mestu so danes razglasili tridnevno žalovanje.
V spopadih, v katerih so med drugim požgali zgradbo enega od sindikatov, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP umrlo najmanj 42, po navedbah nemške tiskovne agencije dpa pa najmanj 46 ljudi. Po podatkih ruske tiskovne agencije Itar-Tass je bilo v nasilju ranjenih okoli 200 ljudi, med njimi 22 policistov, priprli so 130 oseb.
Večino žrtev v požigu sindikalnega objekta
Večino žrtev je zahteval požig sindikalnega objekta. Po navedbah ukrajinskega notranjega ministrstva je pri tem večina umrla zaradi zadušitve, nekaj pa jih je umrlo med poskusom pobega pred požarom s skokom skozi okna. Uradnih podatkov o povzročitelju požiga in o identiteti žrtev še ni. Po poročanju lokalnih medijev naj bi bili v času požara v stavbi proruski aktivisti.
V Odesi so zaradi krvavega nasilja danes razglasili tridnevno žalovanje. Do ponedeljka bodo tako z vseh javnih zgradb v tem milijonskem mestu visele črne zastave, drugod bodo zastave spuščene na pol droga.
Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov pa je razpisal dvodnevno žalovanje tako za žrtvami nasilja v Odesi kot tudi za najmanj devetimi ljudmi, ki so v petek umrli v spopadih med ukrajinskimi vojaki in proruskimi separatisti pri mestu Slavjansk. "2. maj je bil tragičen dan za Ukrajino," je zapisal Turčinov.
Ukrajina odgovornost pripisuje sodelavcem Viktorja Janukoviča
Rusija odgovornost za izbruh nasilja v Odesi pripisuje prozahodno usmerjenim oblastem v Kijevu in ukrajinskim nacionalistom.
Kijev je na drugi strani prepričan, da so za nasilje odgovorni sodelavci nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki se je umaknil v Rusijo. "Provokacije, ki vodijo v nemire, financirajo nekdanji uslužbenci Janukovičeve vlade," je zatrdila predstavnica ukrajinske tajne službe SBU Jekaterina Kosareva. Dokazov ob tem ni predstavila.
Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko pa je odgovornost pripisala Moskvi. Ta želi po njenih besedah razdeliti ukrajinsko prebivalstvo. Kot je Timošenkova poudarila ob obisku Odese, je spopade v mestu ob Črnem morju pripravila ruska tajna služba. "Rusija poskuša z vsemi sredstvi destabilizirati Ukrajino in preprečiti predsedniške volitve 25. maja," je menila.
Ukrajinska vojska razširila operacijo na vzhodu države
Ukrajinska vojska je danes razširila vojaško operacijo, s katero želi znova prevzeti nadzor nad mesti na vzhodu države, ki so v rokah proruskih aktivistov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo.
"Aktivna faza operacije se nadaljuje. Ne bomo se ustavili," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na svojem Facebook profilu zapisal notranji minister Arsen Avakov. Dodal je, da so ukrajinske sile v Krematorsku ponoči ponovno prevzele nadzor nad televizijskim stolpom, ki je bil v rokah separatistov. Podatkov o podrobnostih akcije ali žrtvah ni navedel.
Tudi ruski mediji poročajo o spopadih v Krematorsku in okolici. Po podatkih bolnišničnih virov, na katere se sklicujejo, naj bi pri tem umrl en človek, devet ljudi je ranjenih.
Operacija v Krematorsku sledi operaciji v sosednjem mestu Slavjansk, ki jo je ukrajinska vojska sprožila v petek. V spopadih sta bila po podatkih Kijeva sestreljena dva ukrajinska helikopterja. Proruski aktivisti so sporočili, da so bili v Slavjansku ubiti trije njihovi borci in dva civilista.
Opazovalci Ovseja v Ukrajini na prostosti
Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so jih na vzhodu Ukrajine pred več kot tednom dni zajeli proruski separatisti, so bili izpuščeni na prostost, je danes sporočil posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Vladimir Lukin.
Putin je Lukina poslal na vzhod Ukrajine kot svojega posebnega odposlanca, ki naj bi sodeloval v pogajanjih za izpustitev opazovalcev Ovse.
Do zajetja mednarodnih opazovalcev je prišlo 25. aprila v mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine. Separatisti so pridržali osem opazovalcev Ovseja ter pet ukrajinskih vojakov, ki so jih spremljali. Enega od Ukrajincev, domnevno voznika, so takoj po zajetju izpustili.
K izpustitvi pozvalo več svetovnih politikov
Kot poroča britanski BBC, so od danes na svobodi tako mednarodni opazovalci kot tudi vsi zajeti ukrajinski vojaki. "Vseh 12 ljudi, ki so bili na mojem seznamu, so izpustili," je namreč sporočil Lukin.
Zajeto skupino opazovalcev Ovse so vodili Nemci, v njej pa so bili še predstavniki Češke, Danske, Poljske in Švedske. Šveda so kasneje izpustili iz zdravstvenih razlogov, za ostale pa so separatisti trdili, da so "vojni ujetniki" in vohuni Nata.
K izpustitvi opazovalcev je v preteklih dneh pozvalo več svetovnih voditeljev, med drugim ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel.
