Ukrajinski spor očitno prehaja v vojaško fazo. Neidentificirani oboroženci so včeraj po navedbah Kijeva napadli vojašnico v predmestju krimskega glavnega mesta Simferopola, v streljanju pa je bil ubit neki ukrajinski vojak, drugi pa ranjen. Proruske sile na polotoku naj bi včeraj tudi prevzele popoln nadzor nad poveljstvom ukrajinske vojske v Simferopolu ter priprle tamkajšnje vojake. Na Krimu je sicer 38 različnih ukrajinskih vojašnic, ki so pod blokado proruskih in ruskih oboroženih sil, pri čemer pa ni povsem jasno, kakšni incidenti se dogajajo. Nemška agencija DPA je namreč poročala, da je ozadje omenjenega streljanja nejasno, ter povzela tudi ruske medije, ki so navajali, da je bil ubit pripadnik tako imenovanih krimskih samoobrambnih sil.
Podpisan priključitveni sporazum
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem pričakovano v dumi označil krimski referendum za zakonit in prepričljiv. Priključitev polotoka Rusiji je primerjal s ponovno združitvijo vzhodne in zahodne Nemčije ter napovedal, da bodo na Krimu v prihodnje uporabljali tri enakovredne jezike, poleg ruskega tudi ukrajinskega in tatarskega. Putin je zavrnil zahodne obtožbe, da je Moskva kršila mednarodno pravo, prvič pa priznal, da so okrepili število vojakov na polotoku, pri čemer je vztrajal, da je vse ostalo v okvirih dogovora z Ukrajino ter da ruska vojska na Krimu ni posredovala. Zagotovil je tudi, da si Rusija ne želi nadaljnje delitve Ukrajine ter da bodo zanjo meddržavni odnosi še vedno zelo pomembni. ZDA in EU je med drugim kritiziral, da sta se obnašali neodgovorno, ter dodal, da so se oblasti Krima pri razglasitvi neodvisnosti naslonile na kosovski precedens, ki ga je Zahod ustvaril sam.
Po nagovoru poslancev v dumi, ki razpravljajo o prošnji krimskih oblasti o priključitvi Rusiji, je z voditelji za zdaj le z moskovske strani priznane samostojne republike Putin podpisal tovrsten akt. Poudaril je, da je bil Krim v očeh rojakov vedno del Rusije. Podpis sporazuma je potekal ob zvokih ruske himne, Ruski federaciji pa sta se z njim priključili dve novi entiteti, in sicer avtonomna republika Krim in mesto Sevastopol s posebnim federalnim statusom. Podpisali so ga poleg ruskega predsednika predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, premier Krima Sergej Aksjonov in župan Sevastopola Aleksej Čalij. Sporazum je nemudoma začel veljati, predvideva pa prehodno obdobje, v katerem mora biti izpeljana integracija v ruski gospodarski, finančni in pravni sistem. Za njegovo dokončno potrditev pa potrebuje še odločitev ruskega ustavnega sodišča ter ratifikacijo v ruskem in krimskem parlamentu. Sporazum med drugim določa, da je od dneva pridružitve Rusiji kopna meja Krima z Ukrajino državna meja Rusije. Prav tako navaja, da imajo prebivalci Krima, ki bi želeli ohraniti ukrajinsko ali katero drugo državljanstvo, en mesec časa. Če v tem roku ne bodo uredili zadev drugače, bodo avtomatično postali ruski državljani.
Ruska priključitev Krima je še naprej deležna ostrih obsodb Kijeva in večjega dela mednarodne skupnosti z nekaterimi simboličnimi sankcijami. Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je ponovil, da Ukrajina nikoli ne bo priznala aneksije njenega ozemlja, vodja Udara Vitalij Kličko pa je pozval k prekinitvi diplomatskih vezi z Moskvo. Kijev si je po navedbah pravosodnega ministra pridržal pravico, da zaseže rusko premoženje v odgovor na napovedano zasego ukrajinskega na Krimu.
Sankcije se bodo stopnjevale
Moskvi in Krimu, ki vztrajata na začrtani poti, orkestrirano še naprej nasprotujejo zahodne države in Japonska. Ameriški podpredsednik Joe Biden je rusko delovanje na Krimu označil za »prisvajanje ozemlja« ter poudaril, da se bo ruska politična in gospodarska izolacija le še povečevala, če bo država nadaljevala po nespremenjeni poti. Zagrozil je tudi z novimi sankcijami ZDA in EU. Barack Obama je medtem pozval k vrhu skupine G7, na katerem bi prihodnji teden razpravljali o krimski krizi, nemška kanclerka Angela Merkel pa je znova poudarila, da je priključitev Krima k Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom. Britanski zunanji minister William Hague je napovedal, da bo Velika Britanija prekinila vso vojaško sodelovanje z Rusijo, francoski predsednik Francois Hollande je pozval k »močnemu in usklajenemu« odzivu EU, nova italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini pa napovedala resno izolacijo Moskve od mednarodne skupnosti.