Zadnje raziskave javnega mnenja so sicer pokazale, da Masovi stranki Convergencia i Unio (CiU) na volitvah ne bo uspelo dobiti absolutne večine, bi si jo pa lahko zagotovila v sodelovanju z nekaterimi manjšimi nacionalističnimi strankami.
Mas, ki velja za zmernega nacionalista in konservativca, napoveduje, da bodo proces osamosvajanja začeli že v začetku prihodnjega leta.
Gospodarska kriza okrepila težnje po osamosvojitvi
Separatistične težnje Kataloncev so se okrepile v času gospodarske krize, ki ni prizanesla tej nekoč najbogatejši španski regiji. Katalonija je bila tako prisiljena zaradi dolgov vlado v Madridu zaprositi za pet milijard evrov pomoči.
V Barceloni sicer trdijo, da bi jo v krizi bolje odnesli, če bi lahko sami upravljali s pobranimi davki. Kot opozarjajo, v Madrid letno dajo za 16 milijard evrov davkov več, kot dobijo nazaj.
Španska vlada odločno proti
Vlada španskega premiera Mariana Rajoyja katalonskim prizadevanjem za samostojnost odločno nasprotuje in napoveduje, da bo zahtevala ustavno presojo morebitnega referenduma o neodvisnosti.
Katalonija s 7,6 milijona prebivalcev poleg Baskije uživa najvišjo stopnjo avtonomije med 17 španskimi regijami.
