Levosredinski koaliciji, ki jo sestavljata Bersanijeva Demokratska stranka in Levica, ekologija in svoboda Nichija Vendole, ankete pripisujejo okoli 38 odstotkov glasov, desnosredinski koaliciji Berlusconijevega Ljudstva svobode in Severne lige Roberta Maronija pa okoli 23 odstotkov glasov.
V poslanski zbornici si bo tako levosredinska koalicija najbrž zagotovila nagrado za zmago na volitvah in tako prejela dodatne poslanske mandate, ki ji po leta 2006 sprejeti zakonodaji zagotavljajo 55-odstotno večino.
Precej drugačna je slika v senatu. Tam je bitka za zmago, kot kažejo ankete, še odprta. Rezultat je vprašljiv v petih deželah, med drugim tudi v Lombardiji, ki velja za italijanski Ohio. Kdor zmaga v Lombardiji, namreč zmaga na nacionalni ravni.
Razlike v podpori ali levici in ali desnici v Lombardiji, Kampanji, na Siciliji in Apuliji znašajo le nekaj odstotnih točk, medtem ko se v tradicionalno desni deželi Benečiji prednost desnice, ki je znašala okoli deset točk, v zadnjih tednih krči. Razlog tiči v nezadovoljstvu volivcev Severne lige z zavezništvom z Berlusconijem.
Če bi levica dobila večino v poslanski zbornici, desnica pa v senatu, bi to za Bersanijevo vlado predstavljajo izjemno težko delo, zato si Bersani močno prizadeva za zmago v obeh domovih parlamenta.
Za zmago levice oziroma poraz desnice je pripravljen storiti vse, tudi okrcati skrajne levičarske stranke in se spogledovati z voditeljem sredine Mariom Montijem.
Čeprav sam odločno zanika kakršnokoli sklepanje dogovorov z Montijem, se v zadnjih dneh v italijanskih medijih precej šušlja o njunem zavezništvu.
Bersani sam pojasnjuje, da sta sklenila le dogovor, da drug drugemu ne bosta zadajala nizkih udarcev, a po drugi strani pravi, da so za poraz desnice dobrodošli vsi glasovi.
Medtem ko na levici razpravljajo o tem, kaj so levičarske politike, imajo na desnici težave s kandidatnimi listami. Berlusconi je namreč od s sodnimi postopki omadeževanih kandidatov zahteval, naj se umaknejo. A vsi nad njegovim pozivom niso bili najbolj navdušeni.
Eden od kandidatov, Nicola Cosentino, je zato v jezi pobegnil z volilnimi seznami Ljudstva svobode za volitve v Kampanji, tako da sta ga morala dva Berlusconijeva poslanca loviti tik pred ponedeljkovim iztekom roka za prijavo volilnih list.
Volilno kampanjo so doslej, poleg čiščenja volilnih list, najbolj zaznamovale razprave o davčnem primežu v državi. Vsi trije glavni protagonisti bolj ali manj intenzivno obljubljajo znižanje davkov, pri čemer je še najbolj previden Monti.
Za polemike pa je v zadnjih dneh poskrbel tudi zaplet z glasovanjem v tujini. Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč pojasnili, da študenti, ki v okviru programa Erasmus študirajo v tujini, iz tujine ne bodo mogli glasovati, saj niso člani organizacije v tujini prebivajočih Italijanov.
Oglasili so se tudi v Evropski komisiji, kjer ocenjujejo, da bi morali imeti študenti v tujini enake možnosti udeležbe na volitvah, kot jo imajo vojaki ali pa predavatelji na delu v tujini.
Italijanska vlada zdaj išče zakonsko rešitev, ki bi okoli 25.000 študentom in tudi drugim Italijanom, ki so začasno v tujini, omogočila udeležbo na volitvah. Med drugim po poročanju italijanskih medijev razmišljajo tudi o 70-odstotnem subvencioniranju letalske vozovnice.
