Če sodimo po besedah 32 Afganistancev in treh Pakistancev, ki so jih v zadnjih mesecih izpustili brez obtožb, so si zaporniki poskušali vzeti življenje predvsem zaradi svoje negotove usode in zato, ker so bili zaprti v izredno utesnjenih celicah. Eden izmed Pakistancev je povedal, da je štirikrat poskušal narediti samomor. "Nekateri so govorili, da je zapor zgrajen za 150 let," je dejal tridesetletni Afganistanec Sulejman Šah, nekdanji talibanski borec v provinci Kandahar na jugu Afganistana. Povedal je, da sta ga v zaporu, kjer je preživel 14 mesecev, najbolj prizadela negotovost in strah. Nobeden od sogovornikov se ni pritoževal zaradi fizičnega nadlegovanja. Povedali so, da so jih na začetku zaprli v majhne, z bodečo žico obdane celice, velike dva krat dva metra in pol. "Na tistem majhnem prostoru smo spali, jedli, molili in imeli stranišče," je opisoval Šah. "Jedli in spali smo na tleh, vsak je imel dve odeji in pregrinjalo za molitev," je nadaljeval ter dodal, da so se razmere po nekaj mesecih vendarle izboljšale. Iz celic so jih odpeljali samo enkrat na teden, in sicer za štiri minute pod prho. "Po štirih ali petih mesecih smo se začeli pritoževati in nato so nam dovolili, da smo se prhali pet minut in enkrat na teden telovadili," je pripovedoval Šah in pripomnil, da je bila telovadba desetminutna hoja. Več tednov po izpustitvi so na svojih domovih razlagali, da je približno 680 zapornikov v Guantanamu popolnoma prevzel občutek nepravice, ki jih je po njihovem doletela. "Skušal sem se ubiti," je povedal Šah Mohamed, dvajsetletni Pakistanec, ki so ga novembra 2001 ujeli na severu Afganistana. "Poskušal sem štirikrat. Življenje se mi je priskutilo. Imeli so me za krivega, a sem bil nedolžen. Samomor je v nasprotju z islamom, toda tam je bilo življenje zelo težko. Veliko ljudi je poskušalo."

SKRB ČLOVEKOLJUBNIH ORGANIZACIJ

Odkar so pred osemnajstimi meseci ZDA v oporišču Guantanamo na Kubi začele zapirati domnevne teroriste, je bilo 28 poskusov samomora, ubiti se je skušalo 18 posameznikov, je povedal načelnik Warren Neary, tiskovni predstavnik zapora. Samomor ni uspel nikomur, vendar si je neki zapornik po odvetnikovih trditvah v takem poskusu resno poškodoval možgane. Zaporniki v Guantanamu so iz štiridesetih držav. Med njimi je 50 Pakistancev, 150 Savdijcev in trije najstniki, mlajši od šestnajst let, je našteval Nadžef ibn Mohamed Ahmed Nauimi, nekdanji pravosodni minister Katarja, ki zastopa skoraj sto zapornikov. Med zaprtimi je tudi 83 Jemencev, pa peščica Kanadčanov, Britancev, Alžircev, Avstralcev in en Šved. Od januarja 2002 so izpustili več kot 40 ljudi, od tega najmanj 32 Afganistancev in tri Pakistance. Pet Savdijcev so izročili oblastem v Riadu. Vojska se zdaj pripravlja, da bo pred vojaško sodišče postavila deset ljudi. Človekoljubne organizacije so večkrat pokazale zaskrbljenost zaradi razmer v Guantanamu in zaradi nejasnega statusa ujetnikov. Vojska namreč večini odreka status vojnega ujetnika, čeprav so jih ujeli na bojišču. Prav tako večini odreka pravico do odvetnika. Poleg tega pa doslej niso še nikogar ničesar uradno obtožili, čeprav so nekateri v zaporu že poldrugo leto. Vodja mednarodnega Rdečega križa, ki obiskuje zapornike, je Bushevo administracijo minuli teden pozval, da sproži pravne postopke ter poskrbi za izboljšanje razmer v zaporu. Psihiater Brian Grady je povedal, da je večina zapornikov na Kubo že prišla z depresijo. Zato ni želel ugibati, kako vpliva dolgotrajni zapor na te ljudi. Toda predstavniki zapora na splošno zavračajo trditev, da so razmere krive za številne poskuse samomora. Direktor ameriškega programa Human Rights Watcha Jamier Fellner se s tem ne strinja. "Omejitev za dlje časa in negotova prihodnost pomenita izjemen psihični pritisk," je poudaril Fellner. Predstavniki bolnišnice so povedali, da približno pet odstotkov zapornikov trpi za depresijo in da jih zdravijo s tabletami, poroča New York Times.