Cipras nasprotuje varčevalni in reformni politiki
"Če bo takšna volja naših ljudi, bodo dogovori o varčevanju v zameno za finančno pomoč zgodovina," je novinarjem danes sporočil Cipras.
Cipras namreč nasprotuje varčevalni in reformni politiki, ki jo v Grčiji po nareku mednarodnih posojilodajalcev izvaja vlada, ter se želi na novo pogajati o pogojih vračanja dolga. Ankete njegovi Sirizi napovedujejo zmago na predčasnih volitvah, vprašanje pa je, ali ji bo uspelo doseči jasno večino in oblikovati trdno vlado.
Samaras sporočil, da bi volitve želel čim prej
Kmalu za Ciprasom se je oglasil premier Samaras in po televiziji sporočil, da bo v torek odšel do sedanjega predsednika države Karolosa Papuljasa in ga prosil, naj predčasne parlamentarne volitve razpiše čim prej, to je 25. januarja. V skladu z grško ustavo mora namreč neizvolitvi predsednika države slediti razpustitev parlamenta, tej pa razpis novih volitev.
Na današnji razvoj dogodkov v Atenah je medtem že prišel tudi prvi odziv iz Berlina. Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala tiskovna predstavnica nemške kanclerke Angele Merkel, Christiane Wirtz, dogodke pozorno spremljajo, a propad volitev predsednika je "notranja zadeva" Grčije in ga zato ne komentirajo, še posebej ne po vsega pol ure.
Vrednost grških državnih obveznic je ob obetu predčasnih volitev močno padla
Zgovornejši je bil medtem odziv finančnih trgov. Vrednost grških državnih obveznic je ob obetu predčasnih volitev, po katerih bi lahko oblast v Grčiji prevzela Siriza, močno padla. Donosi na obveznice z ročnostjo desetih let so okoli poldneva narasli za 0,91 odstotne točke na 9,12 odstotka. Obenem so narasle tudi obresti na italijanske in španske obveznice, poroča dpa.
Potonili so tudi tečaji delnic na grški borzi; vodilni indeks je padel za 11 odstotkov, potem ko je bil že pred izidom glasovanja skoraj 10 odstotkov pod izhodiščem.
Tako predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sta Grčijo v minulih dneh posvarila, naj ne opusti poti strukturnih reform in javnofinančne konsolidacije, ki jo je ubrala, medtem ko je od mednarodnih posojilodajalcev - EU in Mednarodnega denarnega sklada - prejela skupaj za kar 240 milijard evrov pomoči.
