Poročevalec o napredku Hrvaške na poti v EU Čeh Libor Rouček je napisal zadnje poročilo o Hrvaški pred pristopom, ki se bo kot 28. članica Unije pridružila julija, nekateri evropski poslanci pa so ponovno izpostavili pomanjkljivosti ter opozorili, da dvostranska vprašanja ne smejo ovirati pristopnega procesa. Kot je povedal Rouček, se bosta 11. marca premierja obeh držav, Hrvaške in Slovenije, sestala na temo spora o LB in da upa, da bosta končno našla rešitev. Nemška evropska poslanka Franziska Brantner je poudarila, da mora Hrvaška sicer še rešiti nekaj vprašanj povezanih z bojem proti korupciji in vojnimi zločini, se je pa strinjala, da bilateralna vprašanja ne bi smela omejevati pristopa.
Slovenski evropski poslanci se ne strinjajo s tem, da so Erjavcu odvzete pristojnosti za iskanje rešitve LB
Ponovno so se oglasili slovenski evropski poslanci. Kot je poudaril Ivo Vajgel, je pomembno, da Hrvaški pošljejo jasno sporočilo, da je v EU dobrodošla, znova pa je nagovoril vprašanje spoštovanja manjšin, ne samo nacionalnih, ampak tudi drugih, ter opozoril na jezik, ki ga uporabljajo nekateri najvišji predstavniki Cerkve na Hrvaškem, ki odkrito poziva k nestrpnosti do manjšin kot so geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci. »Tak jezik ni v skladu z vrednotami EU,« je še poudaril.
Tanja Fajon je pristop Hrvaške označila za naslednjo zgodbo o uspehu, po tem ko je leta 2004 to uspelo Sloveniji. »Ta pristop je pomemben za politično in ekonomsko sodelovanje obeh držav, ter pomembno sporočilo drugim vzhodnim državam,« je povedala in izpostavila, da je v Sloveniji trenutno negotovo politično stanje, pri tem je omenila predvsem to, da so bile Erjavcu odvzete pristojnosti za iskanje rešitve LB, tik pred tem, ko sta s hrvaško zunanjo ministrico Pusičevo prišla do dogovora glede vprašanja NLB. Podobno je Lojze Peterle, ki je pozdravil dejstvo, da se bosta premierja obeh držav kmalu sestala in bo vprašanje LB končno rešeno, odvzem pristojnosti Erjavcu v času reševanja tega spora označil za nekaj nesprejemljivega. Fajonova je hkrati izrazila upanje, da Slovenija ne bo zadnja država, ki bo potrdila pristop.
Je popristopni mehanizem nadzora Hrvaške potreben?
Evropska poslanka iz Romunije Monica Luise Macovei je tudi tokrat pozvala, naj se oblikuje popristopni mehanizem nadzora Hrvaške. Poudarila je, EU potrebuje zagotovilo, da se bodo stvari na Hrvaškem nadaljevale v duhu boja proti korupciji, da se morajo še naprej spopadati s tem, da politiki vodijo podjetja, kako se financirajo politične stranke in njihove kampanje in podobnim. Na ta njen komentar se je odzvala Tanja Vrbat, opazovalka s Hrvaške, ki je zagotovila, da so preobrazili državo in ustanovili nove institucije, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj ter poudarila, da v tem pogledu ne bodo nazadovali. Tudi nemška evropska poslanka Doris Pack je izpostavila, da je korupcija na Balkanu velik problem, hkrati pa poudarila, da imajo tudi hrvaške sosednje države, ki so že v Uniji, s tem problem.
Proti prevaram in korupciji se je treba bojevati v vseh državah članicah, ne samo na Hrvaškem
Rovček je na koncu poudaril, da nihče ne dvomi v pripravljenost Hrvaške, da se pridruži EU, in da se zavedajo, da mora država s spremembami še nadaljevati. Izrazil je upanje, da bosta premierja Slovenije in Hrvaške 11. marca dosegla rešitev v zvezi z LB in da bodo v slovenskem parlamentu potrdili pristop Hrvaške. »Pomembno je, da imata državi dobre odnose in da sta pozitivni vzor Srbom, Bosance, Črnogorcem in ostalim balkanskim državam,« je dodal, hkrati pa poudaril, da bi to, da se nadzor nad delovanjem demokratičnih institucij tudi po pristopu nadaljuje, pomenilo veliko napako in naj bi bilo nepošteno do Hrvaške in do vseh, ki so sodelovali pri pristopnem postopku. »Verjamem, da je Hrvaška pripravljena in da stvari delujejo kot je treba. Proti prevaram in korupciji pa se moramo bojevati tudi v drugih državah članicah.«
