Načelni dogovor so v ponedeljek dosegli veleposlaniki članic pri EU, ker se Rusija še ni ustrezno odzvala na poziv voditeljev EU konec junija. Predvidoma bodo na seznam dodali ruske in ukrajinske separatiste, odgovorne za zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine.
Vrh EU je konec junija Rusiji postavil ultimat, da mora v nekaj dneh konkretno ukrepati za umiritev razmer v Ukrajini, sicer bodo sledile nove sankcije. EU od Rusije pričakuje štiri konkretne ukrepe: dogovor o prekinitvi ognja in učinkovitem nadzoru meje, vrnitev mejnih prehodov Izvarino, Dolžanskij in Krasnopartizansk ukrajinskim oblastem, izpustitev talcev, vključno z vsemi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ter začetek pogajanj o izvedbi mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Petra Porošenka.
Priprave na gospodarske sankcije
Vzporedno sicer še vedno potekajo diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Te dni je na primer na obisku v Ukrajini in Rusiji italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, katere država je v začetku meseca za pol leta prevzela predsedovanje EU in ki se omenja kot kandidatka za položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije.
Unija je trenutno še vedno osredotočena na razširitev drugega kroga sankcij, a obenem se pripravlja tudi na možnost uvedbe gospodarskih sankcij. Odločitev o razširitvi seznama oseb ali podjetij, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja oziroma prepovedjo potovanja, lahko članice sprejmejo na nižji ravni. O gospodarskih sankcijah pa bi odločali voditelji unije.
EU je doslej sprejela niz ukrepov proti Rusiji. Na seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, je uvrstila 61 predstavnikov ruskih oblasti in proruskih struktur na Krimu, odgovornih za kršenje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Zamrznitev premoženja tudi dvema podjetjema s Krima
Z zamrznitvijo premoženja je kaznovala tudi dve podjetji s Krima, ki ju je Rusija nacionalizirala po priključitvi polotoka in tako nezakonito zasegla njuno premoženje.
Poleg tega je prekinila pogovore o vizumski liberalizaciji in pogajanja o novem sporazumu o krepitvi vezi z Rusijo.
EU sicer danes v Bruslju gosti konferenco mednarodnih donatorjev, predstavnikov institucij unije in ukrajinske vlade. Namen je uskladiti podporo državi za zagotovitev učinkovitega izvajanja političnih in gospodarskih reform.
Evropska komisija je marca sprejela sveženj, ki predvideva 11,1 milijarde evrov podpore Ukrajini v prihodnjih sedmih letih. Današnje srečanje bo priložnost za pogovor o evropskem reformnem načrtu za Ukrajino ter za pripravo donatorske in investicijske konference, ki se načrtuje pozneje v tem letu.
Slovenijo na konferenci zastopa državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.