Iz vzhodne Ukrajine poročajo o novih spopadih med proruskimi separatisti in enotami ukrajinske vojske. Po navedbah separatistov naj bi v bližini mesta Slavjansk izgubilo življenje 20 njihovih aktivistov.
Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je potrdil, da so v spopadih padli štirje ukrajinski vojaki, 30 jih je bilo ranjenih. Avakov je dejal, da se v Slavjansku bojuje okoli 800 zelo dobro oboroženih separatistov, ki uporabljajo tudi težko orožje. Ukrajinska vojska že več dni poskuša z oklepniki in helikopterji prevzeti nadzor nad mestom. Separatisti so včeraj znova sestrelili helikopter ukrajinske vojske, že v petek sta pod njihovimi streli padla dva helikopterja.
Začasni predsednik vlade v Kijevu Aleksander Turčinov je odgovornost za to znova pripisal Rusiji in Moskvi očital, da podpihuje vojno. Rusija poskuša popolnoma destabilizirati ukrajinsko državo pred predsedniškimi volitvami 25. maja, je dejal Turčinov in trdil, da je Moskva svoje načrte na vzhodu Ukrajine že uresničila, saj po njegovih navedbah velik del prebivalstva podpira proruske milice in je zato posredovanje ukrajinskih enot še toliko bolj oteženo.
Vlada v Kijevu je včeraj poslala posebne policijske enote v Odeso, ker tamkajšnja policija konec tedna ni ustavila upornikov. V etnično mešanem pristanišču na jugu države je bilo včeraj mirno, z ukrajinskimi zastavami, spuščenimi na polovico droga, so žalovali za umrlimi v petkovih spopadih.
Rusija suspendirala sporazum z Litvo
Kremelj je včeraj pozval vlado v Kijevu, naj preneha uporabljati oboroženo silo proti svojim državljanom in se začne pogajati o rešitvi krize v Ukrajini.
K pogajanjem je pozval tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon in izrazil pripravljenost, da posreduje v konfliktu. Ban Ki Moon je opozoril, da je treba konflikt v Ukrajini umiriti, preden se razširi do mere, ko ga ne bo mogoče več nadzorovati, in pozval k ponovnemu srečanju vseh vpletenih strani, na katerem naj bi med drugim tudi ugotovili, zakaj se niso uresničili dogovori iz srečanja v Ženevi.
Ruski zunanji minister Lavrov je zahteval, da morajo zunanji ministri 30 evropskih držav, ki se bodo danes srečali na zasedanju Sveta Evrope, pomagati pri uresničitvi ustavnih reform v Ukrajini, hkrati pa mora Svet Evrope po njegovem prepričanju preiskati kršitve človekovih pravic ob menjavi oblasti v Ukrajini.
Iz Vilne pa so včeraj sporočili, da je Rusija suspendirala dogovor o medsebojnih vojaških inšpekcijah v Kaliningradu, eksklavi med Litvo in Poljsko, ki je bil sklenjen leta 2001. Kaliningrad je glavno oporišče ruske baltske flote. Litva zagotavlja, da ni kršila nobenih pogojev dogovorjenega sporazuma in ni dala nikakršnega povoda za njegov suspenz. Baltske države, nekdanje sovjetske republike, so ob stanju v Ukrajini že tako ali tako zaskrbljene zaradi ruskih ozemeljskih teženj, suspenz omenjenega sporazuma je njihove strahove še okrepil.
Kot novo provokacijo zahod razume tudi govorice o udeležbi ruskega predsednika Putina na vojaški paradi 9. maja v Sevastopolu na Krimskem polotoku. V Kremlju sicer tega uradno niso potrdili, oblasti v Sevastopolu pa samozavestno obešajo na veliki zvon, da se bosta njihove vojaške parade udeležila tako predsednik države Putin kot tudi predsednik vlade Medvedjev.
Nemški opazovalci OVSE blizu tajni službi BND
V Nemčiji je včeraj časopis Süddeutsche Zeitung ekskluzivno objavil poročilo o tem, da naj bi bili nemški vojaški opazovalci, ki so v Ukrajino odšli v okviru misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), povezani z nemško tajno službo BND. Nemško zunanje ministrstvo je namreč ves čas odločno zanikalo trditve proruskih separatistov, da gre pri opazovalcih, ki so se pridružili misiji OVSE, v resnici za agente nemške tajne službe, na kar so opozarjali tudi nekateri poslanci nemškega parlamenta iz vrst levice. Poročilo odkriva, da nobeden od zajetih inšpektorjev ni v službi nemške vojaške tajne službe, vendar pa oddelek vojske, v katerem so zaposleni, z njo tesno sodeluje.vau, agencije
