Tožilci so za Azama sicer zahtevali smrtno kazen. V procesu so ga primerjali z nemškim diktatorjem Adolfom Hitlerjem. Azam je bil, kot je sodišče pritrdilo tožilstvu, "arhitekt" in prvi um milic, ki so leta 1971 zagrešile številna grozodejstva med bangladeško devetmesečno osamosvojitveno vojno proti Pakistanu.
Sodišče za mednarodne zločine v Bangladešu je leta 2010 ustanovila aktualna sekularna vlada. Skupine za človekove pravice so v preteklosti opozarjale, da sodišče ne dosega mednarodnih standardov.
Gre sicer za peto razsodbo sodišča proti sedanjim in nekdanjim voditeljem vodilne bangladeške islamistične stranke Džamat-a-Islami.
Sojenje so spremljali protesti z nasilnimi spopadi. Aktivisti Džamata so se podali na ulice več mest, policija pa jih je razganjala z gumijastimi naboji. Med ranjenimi so tudi novinarji, ki so se med policisti in protestniki znašli v četrti Dalpur v Daki.
Nemiri so izbruhnili že v nedeljo, ko je sodišče napovedalo skorajšnjo razsodbo. Za danes je stranka Džamat, ključna članica opozicije, pozvala tudi k nacionalni stavki. Stranka trdi, da so sodni procesi namenjeni odstranitvi njenega vodstva.
Azam je Džamat vodil od leta 1969 do 2000, v osvobodilni vojni pa je močno nasprotoval bangladeški neodvisnosti. Trdil je namreč, da bi to razdelilo muslimansko skupnost.
Sedaj ni več politično aktiven, a še velja za duhovnega voditelja stranke. Obtožnica ga je bremenila načrtovanja, zarote, hujskanja, sostorilstva, umora ter mučenja.
