Tridnevna stavka, ki sledi sedmim enodnevnim stavkam in bo potekala med vrhom unije ta konec tedna v Bruslju, je po navedbah sindikatov "močan signal", da uradniki vztrajajo pri popolnoma delujoči, neodvisni in stalni evropski javni službi, ki resnično predstavlja vse članice unije.
Članicam očitajo, da jih ne obravnavajo s spoštovanjem, ki so ga bili deležni v preteklosti, da odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati brez posvetovanja, da postaja kariera v institucijah EU tako neprivlačna, da se pojavlja "alarmantno geografsko neravnovesje", ter da širijo krivo vero, da so ljudje, ki delajo v institucijah EU krivi za krizo.
Reforma evropske uprave sodi v sklop naslednjega večletnega proračuna EU za obdobje 2014-2020, ki je prvič v zgodovini unije siromašnejši od predhodnega ter poleg številnih drugih rezov predvideva tudi krčenje sredstev za evropsko administracijo. Dogovora o proračunu sicer še ni.
Sprememba metode
Reforma med drugim predvideva spremembo metode za prilagajanje plač, ki je v minulih letih dvignila veliko prahu, saj temelji na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah - Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu - ter je tako po mnenju mnogih zastarela.
Prav tako predvideva sistemsko znižanje letne prilagoditve plač za 0,5 odstotka z zgornjo mejo plus dva odstotka, kar naj bi prineslo najmanj 40-odstotno zmanjšanje kupne moči, ter posebno, šestodstotno dajatev za vse, ki bo veljala takoj, tudi med že dogovorjeno dveletno zamrznitvijo plač.
Poleg tega predvideva zvišanje "normalne" upokojitvene starosti s 63 na 67 let ter zvišanje mesečnega prispevka zaposlenih za pokojnine z 11,6 odstotka na 15,7 odstotka, kar po navedbah sindikatov pomeni 4,1-odstotno znižanje osnovne plače. Predvideno pa je tudi zmanjšanje števila stopenj napredovanja.
Ob tem sindikati izpostavljajo, da je komisija že leta 2011 predlagala petodstotno znižanje števila osebja, podaljšanje delovnega tedna s 37,5 na 40 ur in dvig upokojitvene starosti s 63 na 65 let ter za nekatere novince od 19-odstotno do 50-odstotno znižanje plače.
Članice unije so k temu dodale dveletno zamrznitev plač, ki bo prinesla 1,5 milijarde evrov prihrankov, predlagana metoda pa naj bi prinesla še okoli milijardo, medtem ko dvig upokojitvene starosti ne bo zmanjšal porabe, še opozarjajo.
Plače in privilegiji okoli 50.000 uradnikov v institucijah EU že vseskozi sprožajo ostre kritike v evropski javnosti, ki so se še zaostrile v času vsesplošnega zategovanja pasu zaradi krize. Plača nižjih uradnikov se giblje od 2600 do 4400 evrov na mesec, višjih uradnikov pa od 4400 do 18.400 evrov na mesec, k čemur je treba prišteti še številne ugodnosti, na primer dodatek za delo v tujini.
