Robert Bork je zaslovel leta 1973 zaradi tako imenovanega "pokola sobotne noči". To je bilo sredi afere s prisluškovanjem demokratski stranki v washingtonskem stanovanjskem kompleksu Watergate, ki ga je naročil predsednik ZDA Richard Nixon. Njegovo administracijo je preiskoval posebni tožilec Archibald Cox in Nixon ga je želel odpustiti.
Pravosodni minister Elliot Richardson je raje sam odstopil s položaja, kot pa da bi odpustil Coxa, Nixon pa je potem iz istega razloga odpustil njegovega namestnika Williama Ruckelshausa. Vrsta za ukrepanje proti Coxu je potem prišla do tretjega človeka v ministrstvu Roberta Borka, ki je Nixonov ukaz izvršil in se s tem hudo zameril demokratom.
Kljub temu je bil potem leta 1982 v senatu potrjen za zveznega prizivnega sodnika v Washingtonu. Predsednik Ronald Reagan ga je leta 1987 imenoval na položaj vrhovnega sodnika, kjer pa se je ustavilo. Demokrati so zagnali prvo takšno vsesplošno nacionalno kampanjo proti sodniku, za katerega je pokojni Edward Kennedy dejal, da podpira rasno segregacijo, zavrača ustavne pravice žensk, nasprotuje ločitvi cerkve od države in svobodi govora.
Senat je kandidaturo zavrnil, Bork pa je postal mučenik ameriške desnice, ki ga ima še danes za izvrstnega pravnika. Bork je pred vstopom v politiko predaval ustavno pravo na univerzi Yale, ko sta tam študirala Bill in Hillary Clinton, zaradi česar so ga konservativni kolegi kasneje pogosto zbadali. Nekdanji predsednik ZDA in sedanja državna sekretarka sta namreč za republikance simbol vsega, kar je v ZDA narobe.
