Konec vojaških vaj v treh ruskih regijah na meji z Ukrajino je ukazal predsednik Vladimir Putin. Enote, ki so jih izvajale v Rostovu, Belgorodu in Brijansku, naj bi se po sporočilu iz Kremlja vrnile v svoje vojašnice, a tega po trditvah generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena na včerajšnji tiskovni konferenci v Bruslju niso storile. Da med nakopičeno rusko vojsko ni bilo opaziti pomembnejših premikov, so potrdili tudi v Pentagonu, ki budno spremlja vso rusko vojaško aktivnost. Moskva je po padcu proruskega predsednika Janukovića z izgovorom, da želi zaščititi rusko govoreče prebivalstvo Ukrajine, ob meji namestila okoli 40.000 vojakov in sprožila ugibanja, da bo po svojevrstni aneksiji Krima skušala Kijevu iztrgati še druga območja vzhodne Ukrajine.
Nejevoljni Rasmussen
Predčasne predsedniške volitve, ki jih Zahod opredeljuje kot ključne za rešitev ukrajinske krize, bodo to nedeljo, ZDA in Evropska unija pa so Rusiji zagrozile z dodatnimi sankcijami, če bo skušala na kakršen koli način vplivati na njihov potek. Vladimir Putin očitno ne želi napenjati loka, dejansko pa ohranja vse možnosti za posredovanje in na tak način izvaja pritisk na ukrajinske volilce oziroma daje tamkajšnjim proruskim separatistom zagotovilo, da niso brez kremeljske podpore. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi včerajšnji ukaz o koncu vojaških vaj brez umika vojske s terena, čeprav je tega ruski predsednik na vztrajanje Nata in ZDA obljubil že pred dobrimi desetimi dnevi.
Rasmussen je na včerajšnji tiskovni konferenci omenil, da gre že za tretjo kremeljsko obljubo o umiku vojske z ukrajinske meje, ki je ostala zgolj prazno besedičenje. »Globoko obžalujem takšno ravnanje, saj bi bil umik ruske vojske prvi pomemben prispevek k reševanju ukrajinske krize,« je še dejal generalni sekretar Nata in spodbudil ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova k ugotovitvi, da bo morala Moskva »resno premisliti« o svojih prihodnjih odnosih s severnoatlantskim zavezništvom in EU v luči različnih pogledov na Ukrajino.
Ni miru na ukrajinskem vzhodu
Da skuša Moskva napetost pred nedeljskimi volitvami vendarle zmanjšati, pa pričajo izjave ukrajinskih graničarjev o aktivnosti ruske vojske. Tiskovni predstavnik ukrajinskih obmejnih enot je namreč včeraj povedal, da so opazili njeno zmanjšanje, saj so nedavno našteli tudi po deset in več preletov ruskih letal ob meji in prihodov vojaških oklepnikov tik do nje, zadnje dni pa nobenih. Kljub temu pa so iz vzhodnoukrajinskega mesta Slavjansk znova poročali o spopadih med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti. Po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva je bil tam včeraj ubit en ukrajinski vojak, trije pa ranjeni, ko so jih blizu vojaške postojanke napadli proruski uporniki, ki so se skrivali v vrtcu. Ukrajinska volilna komisija se zato boji, da nedeljskih volitev na vzhodu države, ki ga pretresa nasilje, ne bo mogoče regularno izpeljati. Oblasti v Kijevu je pozvala, naj sprejmejo nujne varnostne ukrepe, ki bodo okoli dvema milijonoma volilcev omogočili prihod na volišča. Samooklicani voditelji Donecka in Luganska namreč vztrajajo, da v njihovih »republikah« volitev ne bo, proruski separatisti pa jih znajo ogroziti še drugod na vzhodu države. de, agencije
