»Začeti se moramo pogajati. Prosil sem svoje prijatelje v NRA, da se usedemo in dogovorimo o tem, kako problem rešiti. Na mizo moramo postaviti vsa vprašanja od prvega do zadnjega,« je dejal senator Joe Manchin iz Zahodne Virginije. Manchin je demokrat, NRA (National Rifle Association) pa je orožarski lobi, ki ima 4,3 milijona članov. Zahodna Virginija je tisti del Amerike, kjer je miselnost, da se človek rodi s strelnim orožjem, najgloblje zakoreninjena. »Sem član NRA in nočem, da bi se kdor koli vtikal v moje pravice. Z orožjem ščitim svoj dom. Ker imamo v Zahodni Virginiji vsi orožje, pri nas ni vlomov. Celo naše stare mame so sposobne tatove odgnati s puškami,« mi je leta 2004 dejal Richard Jenkins. To so kraji, kjer republikance voli od 80 do 90 odstotkov prebivalstva, območje Amerike, kjer mora tudi senator Manchin, če hoče politično preživeti, podpirati pravico do uporabe orožja. Toda pravica, ki jo je NRA skušal uvrstiti celo med temeljne človeške pravice, je po pokolu v Newtownu zdaj končno pod drobnogledom. V teh dneh namreč naraščata ogorčenje javnosti in pritisk socialnih mrež s peticijami in pozivi za ukinitev orožarskih lobijev. Predsednik Obama podpira, a ne vodi, v boj za nadzor orožja so stopili posamezni kongresniki in nekaj članov zvezne administracije. Toda v prvi vrsti je še vedno newyorški župan Bloomberg, ki kljub svojemu neskončnemu premoženju in vplivu medijskega mogotca s svojimi brezkompromisnimi zahtevami pridobiva vedno nove simpatije javnega mnenja.
Moč NRA je vendarle mit
»To se lahko zgodi samo v Ameriki. Ubijamo ljudi v šolah. V bolnišnicah, cerkvah. Ubijamo jih, ko so mladi, ubijamo jih, ko so stari. Tega mora biti konec,« je v nedeljo dejal župan Bloomberg in dodal, da se NRA pripisuje prevelik pomen. »To, da NRA uničuje kariero politikov, je mit,« je dejal Bloomberg. Je vpliv NRA mogoče omejiti s finančno podporo? Po nekaterih podatkih ta izredno močan lobi v zadnjih dveh desetletjih za lobiranje kongresnikov ni porabil več kot 30 milijonov dolarjev. Če to drži, gre za relativno majhno vsoto.
Kako na politiko vpliva NRA? Ni povsem jasno, toda morda tako, kot se je zgodilo pred nekaj leti v Kaliforniji, kjer so prepovedali nakup Barretove 50-kalibrske puške, Ronnie Barret, lastnik puškarske industrije, pa je zaradi tega kalifornijski policij prenehal dobavljati orožje. Od leta 1871, ko je bil ustanovljen, se je NRA upiral restriktivnim ukrepom. Toda takrat je še podpiral nadzor nad ljudmi, ki so hoteli orožje pridobiti. Leta 1934 je Amerika sprejela prvi zakon o nošnji orožja, ki je prepovedoval nakup in rabo avtomatskega orožja. »Če bi nas leta 1968 vprašali, kaj bomo leta 2012 lahko počeli z našim orožjem, nam tega nihče ne bi verjel,« se je pred nekaj meseci hvalil David Keen, dolgoletni predsednik NRA. NRA, ki je z lobiranjem leta 1986 v kongresu izposloval interpretacijo ustavnega amandmaja v svojo korist in leta 2004 dosegel, da je bil umaknjen pomemben dekret o prepovedi nekaterega orožja, po Newtownu molči.
Po Ameriki kroži 3,5 milijona polavtomatskih pušk AR-15, s kakršno sta pobijala tako Holmes v Denverju kot Lanza v Newtownu. Prodajalci orožja imenujejo AR-15 barbi puška. Opremiti jo je namreč mogoče z velikimi in hitrimi nabojniki, cevmi in mnogo drugimi dodatki. Tako barbika, ki je lažja in vitkejša, kot sta vojaški M-16 in M-4, pridobi enake ali pa še bolj smrtonosne lastnosti od obeh vojaških pušk. Za začetek bi, kot zdaj kaže, Američani radi s cest umaknili vsaj barbike.
