Koroški deželni glavar Peter Kaiser je v ponedeljek zvečer predstavil nov logotip avstrijske Koroške. V njem so ohranili rdečo, rumeno in belo barvo, iz logotipa pa je deželna vlada umaknila knežji kamen. Deželna vlada se je povsem zavestno poslovila od te zadnje vidne dediščine nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Pred šestimi leti je knežji kamen poskrbel za slabo voljo v medsosedskih odnosih.
Slovenija je namreč 7. oktobra 2005 predstavila, kakšni bodo njeni evrski kovanci, in se ob tem odločila, da na zadnji strani kovanca za 2 centa upodobi knežji kamen. Koroški deželni glavar Jörg Haider je ob tem ostro protestiral in odredil, da se knežji kamen upodobi v logotipu dežele Koroške in se uporablja na vseh uradnih dokumentih in dopisih. Hkrati je leta 2006 knežji kamen iz deželnega muzeja preselil v preddverje poslopja koroške deželne vlade, kasneje pa se je kamen selil v dvorano grbov v koroški deželni parlament.
Opozicijske stranke so ostro kritizirale potezo sedanjega koroškega deželnega glavarja, češ da zapravlja denar v časih, ko je treba varčevati. Kaiser pa je pojasnil, da sicer uvedba novega logotipa res stane 29.000 evrov, vendar bodo zaradi enostavnejših barv pri tisku na leto prihranili 14.000 evrov.
Čigav je knežji kamen
Tako Slovenija kot tudi avstrijska Koroška knežji kamen razumeta kot enega od simbolov svoje državnosti. Knežji kamen je obrnjen spodnji del rimskega stebra, na katerem naj bi med 8. in 10. stoletjem na Gosposvetskem polju ustoličevali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode.
Okoli leta 600 je namreč okoli Krnskega gradu na ozemlju južne avstrijske Koroške nastala prva samostojna neodvisna državna tvorba Slovanov, ki so jo imenovali Karantanija. Knežji kamen je bil v dokumentih omenjen šele leta 1160, že leta 976 pa so karantanski običaj ustoličevanja knezov na knežjem kamnu prevzeli koroški vojvode. Knežji kamen ima velik simbolni pomen tudi za koroške Slovence, saj ga razumejo kot dokaz svoje avtohtone naseljenosti na tem območju.
Avstrijski zgodovinarji znova razburkali strasti
Spor o tem, komu pripada ta simbol, se je znova razvnel v začetku lanskega leta. Do tedaj so tako avstrijski kot tudi slovenski zgodovinarji soglašali, da je knežji kamen slovanski simbol. Toda januarja lani je arheolog koroškega deželnega muzeja v Celovcu Heimo Dolenz prišel do novih ugotovitev, po katerih okoli 2000 let star knežji kamen ni nikakršen slovanski simbol, temveč je bil del obrambnega zidu Krnskega gradu. Ta je bil zgrajen šele okoli leta 1000, Karantanija pa je svojo samostojnost izgubila okoli leta 800 našega štetja, je svojo ugotovitev utemeljil Dolenz.
Takšnim ugotovitvam so ostro oporekali iz Slovenije. Zgodovinar Peter Štih z ljubljanske univerze je za avstrijski časopis Kronen Zeitung ocenil, da so ugotovitve koroškega arheologa velik nesmisel, ter ponovno poudaril, da gre pri knežjem kamnu za slovanski spomenik. Koroški deželni muzej je tedaj napovedal, da bodo vprašanje izvora spomenika skupaj rešili znanstveniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter univerze v Celovcu.