Kot je povedal Porošenko, bodo pogovori v Astani za rešitev krize na vzhodu države potekali v formatu Normandije, pri čemer je imel v mislih junijsko srečanje s trojico voditeljev v Franciji, pojasnjujeta nemška tiskovna agencija dpa in francoska AFP.
Do sedaj so izmenjali ujetnike
Dogovor o vrhunskem srečanju je po besedah Porošenka že dokončen. Navzoči bodo tudi zunanji ministri četverice držav, ki imajo za nalogo pripraviti dnevni red vrha.
Diplomatski vir v Moskvi je medtem po poročanju ruske tiskovne agencije Tass 15. januar potrdil kot možen datum srečanja v formatu Normandije. Četverica voditeljev je sicer glede krize, ki je od aprila terjala že 4700 mrtvih, v rednih telefonskih stikih.
Porošenko je srečanje v Astani napovedal, potem ko je njegov odposlanec minuli teden v Minsku obnovil pogajanja s proruskimi separatisti. Ti pogovori so prinesli izmenjavo ujetnikov, a so se nato zaradi razhajanj o tem, kako doseči trajno prekinitev ognja in obojestranski umik sil s frontne črte, znašli v slepi ulici.
»Umeten« konflikt na vzhodu države
Ukrajinski predsednik je sicer danes še dejal, da je konflikt na vzhodu države »umeten in prinesen od zunaj od agresorjev in okupatorjev, ki morajo oditi«. Po njegovem mnenju bi rešitev konflikta, ki naj bi bila možna zgolj na podlagi dogovorov iz Minska, omogočilo zaprtje meje in umik tujih sil. Po navedbah ukrajinske vojske naj bi bilo na vzhodu Ukrajine še vedno do 10.000 ruskih vojakov, navaja AFP.
Med novinarsko konferenco, ki jo je v živo predvajala ukrajinska televizija, je Porošenko tudi podpisal zakon, na podlagi katerega se je Ukrajina odrekla statusu nevtralnosti. Zakon, ki ga je Porošenko tudi predlagal, je parlament podprl 23. decembra.
Ukrajinski predsednik je po poročanju dpa danes tudi obljubil, da bo sprožil reforme, s katerimi se bo Ukrajina uskladila s standardi zveze Nato. Temu bo sledil referendum o pridružitvi zavezništvu, ki bo potekal čez pet ali šest let, navaja Tass.
