Rusko ministrstvo za obrambo je danes dovolilo nadzorni prelet ukrajinskih letal nad ruskim teritorijem v bližini meje med državama. Kijev namreč vztraja, da ruska vojska na tem območju povečuje število svojih vojakov. »Ukrajina je prosila za let nad našim teritorijem,« je ruski obrambni minister Anatolij Antonov v Moskvi sporočil novinarjem.
Po dogovoru iz leta 1992 lahko Rusija in Ukrajina opravljata nadzorne lete nad teritorijem druge države, a po besedah Antonova Ukrajina do sedaj za kaj takšnega še nikoli ni zaprosila. »Odločili smo se, da bomo prelet dovolili. Upamo, da se bodo naši sosedi tako prepričali, da na meji ni nikakršnih vojaških aktivnosti, ki bi ogrožale območje.«
Mobilizirajo lahko do 7000 vojakov
Prorusko vodstvo na ukrajinskem polotoku Krim lahko v kratkem času mobilizira do 7000 oboroženih pripadnikov, že sedaj pa samoobrambne enote štejejo več kot 3000 pripadnikov, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov. Dodal je, da na nedeljskem referendumu o priključitvi Krima k Rusiji pričakujejo okoli 85-odstotno podporo. Po njegovih besedah so javnomnenjske raziskave pokazale, da priključitev Krima Rusiji podpira več kot 80 odstotkov vprašanih, medtem ko ankete kažejo, da kar 93 odstotkov vprašanih odločno zavrača, da bi Krim ostal ukrajinska regija.
Namestnik krimskega premiera Rustam Temirgalijev pa je danes novinarjem dejal, da so proruske oblasti na Krimu zavzele nadzor na glavni letališčem in omejile število poletov, da bi »provokatorjem« preprečili prihod na Krim. Temirgalijev je ob tem napovedal, da se bo letalski promet vrnil v normalne tirnice po nedeljskemu referendumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov«
»Gre za prebivalce Krima, ne dvomite v to. V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov. Ruska vojska od danes ne sodeluje v operacijah blokade vojaških enot in zagotavljanja javnega reda,« je dejal Aksionov.
Dodal je, da so krimske enote za samoobrambo sodelovale z rusko črnomorsko floto, nastanjeno v Ukrajini, v skladu z dogovorom o najemu pomorske baze v Sevastopolu, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
»Gre za zelo resne razmere«
Breedlove pa je na svojem uradnem blogu zanikal trditve Moskve, da so vojaki, ki so obkolili ukrajinske vojaške baze na Krimu in zavzeli 11 mejnih prehodov, pripadniki lokalnih samoobrambnih enot.
»Po skrbnem pregledu informacij iz več virov, ki so nam na voljo, verjamemo, da gre za pripadnike ruske vojske (...) Gre za zelo resne razmere,« je še ugotovil poveljnik sil zveze Nato v Evropi.
Ovse: Ruska vojska vpletena v blokade cest na Krimu
Tudi v Ovseju so poudarili, da je ruska vojska vpletena v blokade cest na Krimu. To je danes na Dunaju sporočila opazovalna misija približno 40 neoboroženih vojaških opazovalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojaški opazovalci 26 članic Ovseja sicer niso smeli na Krim in so jim to kar petkrat preprečili, a so kljub temu lahko zbrali številne dokaze o sodelovanju ruskih vojaških oseb.
Kot so za dpa pojasnili na ameriški misiji pri Ovseju, so med temi dokazi ruske uniforme in bojna oprema »lokalnih samoobrambnih sil«, pa tudi registrske tablice na tovornjakih, ki dokazujejo, da gre za vozila ruske črnomorske flote.
Referendum označil za prevaro
Kot je dejal Turčinov, v Kijevu ne bodo sledili scenariju, ki da so ga pripravili v Moskvi. Menil je, da če bi posredovali na Krimu, bi tako dali Rusiji izgovor za posredovanje na celotnem vzhodu države. Dodal je, da je Rusija na svoji meji z Ukrajino namestila »pomembne tankovske sile«. Na Krimu se medtem pripravljajo na referendum o priključitvi Rusiji, ki ga nameravajo izvesti v nedeljo.
Turčinov je referendum označil za prevaro. »Rezultat tega, čemur pravijo, da bo referendum, ne bo odločen na Krimu, ampak v pisarnah v Kremlju,« je dejal začasni ukrajinski predsednik, ki ga je ukrajinski parlament na položaj imenoval po odstavitvi Viktorja Janukoviča.Po njegovem Rusija ne namerava izpeljati referenduma oziroma upoštevati njegovih rezultatov, temveč jih bo ponaredila. Diplomatske pogovore s sedanjimi začasnimi oblastmi v Kijevu Moskva zavrača.
Merkel: Podpis sporazuma med EU in Ukrajino morda že prihodnji teden
Dolgo pričakovani politični dogovor o krepitvi vezi med Ukrajino in EU bi lahko bil podpisan že prihodnji teden na vrhu EU v Bruslju, je v Varšavi danes ocenila nemška kanclerka Angela Merkel. "Dogovorili smo se, da politični del pridružitvenega sporazuma z Ukrajino podpišemo čim prej, najverjetneje na prihodnjem vrhu EU," je povedala novinarjem.
Merklova se danes mudi v Varšavi, kjer je o ukrajinski krizi razpravljala s poljskim premierom Donaldom Tuskom. "Oba sva mnenja, da bi bilo dobro in smiselno podpisati pridružitveni sporazum, kakor hitro je mogoče," je poudaril Tusk.
Nemška kanclerka pa je ob tem dodala, da bi pri reševanju ukrajinske krize vsi morali globoko vdihniti. "Konfliktov ne rešujemo z vojaškimi sredstvi, to smo že povedali. A se konfliktom tudi ne umikamo s poti," je poudarila Merklova po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Voditelja sta napovedala tudi, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek začeli snovati nove sankcije proti Rusiji. Merklova je poudarila, da Rusija ni storila nobenega koraka v smeri ustanovitve kontaktne skupine za krimsko krizo, ki jo je zahteval Zahod, zato bodo proti državi kmalu uvedene nove sankcije.
"Šest dni je minilo in ugotoviti moramo, da napredka ni bilo," je poudarila. Oba s Tuskom sta dodala, da bodo o načrtu sankcij prav tako razpravljali voditelji držav EU na vrhu prihodnji teden.
Predstavniški dom ameriškega kongresa sprejel resolucijo o Ukrajini
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji, ki jo mora sprejeti še senat, zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krim, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Resolucija je pomemben del obsežnejših prizadevanj za pomoč Ukrajini,« je dejal predsednik odbora za zunanja politiko, republikanec Ed Royce. Dodal je, da je resolucija »zelo pomemben izraz podpore Ukrajincem med krizo«.
