Dogajanje v Ukrajini
V živo
16.46 - V jutrišnjem Dnevnikovem Objektivu preberite reportažo Ervina Hladnika - Milharčiča s Krima: Četrta krimska vojna
16. 10 - V središču Moskve se je danes več kot 65.000 ljudi zbralo na shodu v podporo proruskim oblastem na ukrajinskem polotoku Krim, kjer živi pretežno rusko govoreče prebivalstvo, mnogi pa si želijo priključitve Rusiji. Shoda se je udeležil tudi predsednik krimskega regionalnega parlamenta Vladimir Konstantinov.
Shod "Skupaj smo", ki je potekal v bližini Kremlja, se je začel s petjem domoljubnih pesmi. Na oder je stopil tudi Konstantinov, ki je prinesel pozdrave s Krima. "Sprejeli smo zgodovinsko odločitev," je Konstantinov komentiral četrtkovo prošnjo krimskega parlamenta Moskvi za priključitev Rusiji, za kar sicer želijo dobiti podporo prebivalcev Krima na referendumu 16. marca.
"Vemo, da nas Rusija ne bo nikoli zapustila. Rusi bodo vedno z nami. 16. marca morajo vsi prebivalci Krima, vsi Rusi reči tri besede: Sevastopol, Krim, Rusija," je povedal Konstantinov. V Sevastopolu ima Rusija svojo vojaško bazo. Na shodu so ljudje mahali z ruskimi zastavami in nosili napise v podporo Krimu in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Tovrstne shode v podporo ukrepov Kremlja sicer pogosto organizirajo ruske oblasti. Pogosto so javni uslužbenci pod pritiski, da se jih udeležijo ali pa oblasti množično organizirajo njihovo mobilizacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem aktivisti, ki nasprotujejo posredovanju Rusije v Ukrajini, prav tako za danes načrtujejo shod v središču ruske prestolnice. Oblasti so jim omejile udeležbo na največ 500 ljudi.
15. 50 - Ruski energetski velikan Gazprom je danes opozoril Ukrajino, da bi ji lahko, če nove oblasti ne bodo poravnale 1,89 milijarde dolarjev dolga, prekinil dobavo plina, kot je to za dva tedna že storil leta 2009. "Ukrajina nam je prenehala plačevati za plin. Tega ji ne moremo dobavljati zastonj," je danes opozoril prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Izpostavil je, da v nastalih razmerah obstajata dve možni rešitvi: ali Ukrajina poravna dolgove vsaj za tekočo dobavo plina ali pa se lahko ponovi scenarij iz leta 2009, poročajo tuje tiskovne agencije. Zaradi spora med Rusijo in Ukrajino je Rusija januarja 2009 namreč za dva tedna že prekinila dobavo plina Evropi prek Ukrajine.
Ruski energetski velikan z aprilom Ukrajini tudi ne bo več omogočal dobavo plina po znižani ceni, za katero sta se konec lanskega leta dogovorila sedaj že odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajina je skladno z dogovorom Gazpromu v zadnjih mesecih za plin plačevala za tretjino nižjo ceno od tržne.
ZDA pa so ta teden Ukrajini ponudile za milijardo dolarjev "energetske pomoči" v obliki jamstev za posojila, s katero bi Ukrajina lahko poravnala dolgove do Gazproma. Ukrajina je sicer pred dnevi zagotovila, da bo poravnala 400 milijonov dolarjev dolga, vendar pa se to do danes po besedah prvega moža Gazproma še ni zgodilo.
Največji kupec plina ruskega Gazproma je sicer Nemčija, kar 80 odstotkov vsega izvoza plina pa iz Rusije v Evropo pride prav preko Ukrajine. Tako kot je Ukrajina z Evropo odvisna od ruskega plina, je obenem tudi Rusija odvisna od dohodkov od prodaje tega plina.
15. 45 - Zunanji ministri dvanajstih vzhodnoevropskih in nordijskih držav so danes zahtevali, da EU čimprej pošlje opazovalce v Ukrajino. "Položaj v Ukrajini je kritičen", so dodali v sklepni izjavi, v kateri so zahtevali čimprejšnje oblikovanje opazovalne misije EU.
Vojaški opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) namreč še vedno ne morejo na ukrajinski polotok Krim. Tudi danes so jim poskus, da bi vstopili na to območje, preprečili proruski oboroženci, ki so jih ustavili na nadzorni točki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zato EU nujno potrebuje svojo misijo v Ukrajini, še posebno, "ker kaže, da želi Rusija blokirati vsakršen resen poskus nadzora s strani Ovseja", je za AFP povedal švedski zunanji minister Carl Bildt.
Obsodili so tudi odločitev krimskega regionalnega parlamenta, da na tem polotoku 16. marca izvedejo referendum o priključitvi Rusiji. Podobno kot so to v četrtek na vrhu storili že voditelji članic EU, so tudi zunanji ministri, zbrani v Narvi, ocenili, da gre za "nelegitimen referendum".
15. 30 - Član Centra za proučevanje mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič glede na trenutne razmere ne verjame, da bi se EU odločila za drastične gospodarske sankcije proti Rusiji. Odvisnost med EU in Rusijo je izrazito močna, sankcije bi drastično prizadele tudi EU, prizadeta bi bila tudi Slovenija, opozarja Udovič.
Če bi se EU odločila za gospodarske sankcije, bi gotovo Rusija vrnila s protiukrepi, zlasti na področju nafte in plina, kar pa bi EU prizadelo še toliko bolj dramatično. "Zato se EU verjetno ne bo odločila za radikalen poseg," meni Udovič in dodaja, da pa so možne sankcije oziroma omejitve na posameznih področjih, "mogoče bolj za opomin kot kaj drugega".
V primeru, da bi se EU odločila za sankcije na področju kapitalskih transferjev ali prenosa kapitalskih transakcij, bi bile gotovo prizadete države, ki z Rusijo na tem področju bolj delujejo, denimo Velika Britanija, Nemčija ali Nizozemska, Slovenija manj. Slednja pa bi bila bolj prizadeta v primeru sankcij na področju plina.
Slovenija spada med države EU z največjim presežkom v trgovinski menjavi z Rusijo, zato bi drastični ukrepi EU proti Rusiji Slovenijo močno prizadeli. To bi po Udovičevih besedah pomenilo veliko poslabšanje ekonomske situacije v Sloveniji, gotovo bi to Slovenijo gospodarsko zelo prizadelo. V trenutni situaciji, ko državo glede gospodarske rasti rešuje edino izvoz in malo domačega investicijskega povpraševanja, bi to lahko pomenilo ponovno zaostrovanje krize v Sloveniji, meni Udovič.
Sicer pa med stranema oziroma državama s približno enakovredno močjo ni ravno praksa, da se katera odloči za drastične gospodarske ukrepe. To se običajno dela med državami, ki imajo izrazito asimetrične vire moči, je še pojasnil Udovič.
09.30 -Zunanji minister Karel Erjavec je na novinarski konferenci poudaril, da mora mediacija med Ukrajino in Rusijo potekati znotraj Evropske unije. Izpostavil je, da imajo države članice EU različen odnos do Rusije. "Slovenija lahko pri tem odigra zelo pozitivno vlogo, ker smo deležni zaupanja tudi z ruske strani," je povedal Erjavec. Druge države tega zaupanja nimajo, saj Rusijo vidijo kot državo pred padcem berlinskega zidu, je še dodal. "V tem smislu je bil naš predlog dobro sprejet tako pri Johnu Kerryju kot pri Sergeju Lavrovu," je razložil.
Erjavec je nadaljeval, da so se razmere zapletle, ko je krimski parlament sprejel odločitev o referendumu. "V začetku je obstajala bojazen, da bo Rusija svoje interese zaščitila z vojsko, zdaj pa vidimo, da bo šla v smeri političnega procesa, kjer je povsem jasno, kakšen bo izid. Težava je, ker ukrajinska ustava ne dovoljuje takšnih referendumov – ti so predvideni samo za območje cele države," je dejal Erjavec
Prvi korak k rešitvi je, da se ruska in ukrajinska vlada začneta pogovarjati, meni Erjavec. Ker Rusija v tem trenutku ne priznava ukrajinske vlade, to povzroča velike težave. "V Rimu sta se sestala tudi John Kerry in Sergej Lavrov, a je sestanek trajal samo deset minut," je slab odnos orisal Erjavec. "Lavrov mi je povedal, da so bili primorani nekaj storiti za zaščito interesov ruske manjšine."
Razmere v Ukrajini se niso zaostrile zato, tako Erjavec, ker EU nima enotnega mnenja, temveč zato, ker je slednja poskušala Ukrajino približati EU. "Brez dialoga z Rusijo je težko izvajati samostojne akcije," je pojasnil. Prepričan pa je, da vsi skupaj delajo veliko napako, saj bi ta prostor morali izkoristiti in ga gospodarsko odreti. Dodal je, da Lavrov nad njegovim predlogom ni bil navdušen.
09.29 -Ruski parlament bo spoštoval zgodovinsko odločitev, ki jo bodo prebivalci ukrajinskega polotoka Krim sprejeli na referendumu o priključitvi Rusiji, je danes dejal predsednik ruske dume Sergej Nariškin. S tem je namignil, da bi parlament podprl odločitev o priključitvi Rusiji. Referendum bo po napovedih potekal 16. marca.
"Spoštovali bomo zgodovinsko odločitev prebivalstva Krima. Podpiramo svobodno in demokratično odločitev krimskega prebivalstva," je po poročanju ruskih tiskovnih agencij Nariškin povedal na srečanju z delegacijo krimskih poslancev.
Krimski regionalni parlament je sicer pred tem sporočil, da so poslanci ruskega predsednika Vladimirja Putina zaprosili za priključitev Krima Rusiji in za 16. marec razpisali referendum o tem vprašanju.
7. 00 - Ameriški in ruski predsednik sta v četrtek od začetka ukrajinske krize že drugič govorila po telefonu. Barack Obama je Vladimirju Putinu predlagal pot za izhod iz sedanje krize zaradi ruskih dejanj v Ukrajini. Putin pa je Obami povedal, da odnosi med ZDA in Rusijo ne bi smeli trpeti zaradi Ukrajine. Putin v enournem pogovoru med drugim dejal, da so odnosi med ZDA in Rusijo preveč pomembni za varnost in stabilnost sveta. Zaradi tega jih ne bi smeli žrtvovati za posamične, čeprav pomembne, mednarodne težave. Obama je ponovil, da ruska dejanja v Ukrajini predstavljajo kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, vendar pa je možen izhod iz sedanje krize. Obama je povedal, da mora priti do neposrednih pogovorov med ukrajinsko in rusko vlado, ob pomoči mednarodne skupnosti.
