Dogajanje v Ukrajini
10.
2
22. 30 - Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je v intervjuju za tiskovno agencijo AP dejala, da morajo zahodne države zagotoviti, da bo Rusija svoje vojaške čete umaknila s Krima. Po njenem se Ukrajina ne more pogajati z Moskvo, dokler njeni vojaki v ukrajinske upirajo puške. "ZDA in Velika Britanija se lahko sami odločita za metodo, s katero bosta ustavili agresorja. A morajo to nemudoma storiti," je bila jasna. "Zahod mora storiti vse, da ustavi agresorja. Pika."
20. 45 - Po telefonu pa sta se danes pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin ter nemška kanclerka Angela Merkel. Slednja naj bi tudi dala pobudo za pogovor. Kot so sporočili v Kremlju, sta govorila o scenarijih za normalizacijo razmer v Ukrajini.
20. 10 - Ruski veleposlanik članic Nato je v Bruslju v odzivu na kritike Nata danes kolege obtožil dvojnih standardov in stereotipov "hladne vojne". "Ta sestanek je dokaz, da ima Nato še vedno dvojne standarde ter da proti Rusiji še vedno uporabljajo stereotipe hladne vojne," se je odzval Aleksander Gruško.
20. 05 - Nato je danes napovedal "popoln pregled" sodelovanja z Rusijo. S tem skuša ustvariti dodaten pritisk na Moskvo, poleg tega je napovedal, da bo okrepil sodelovanje z Ukrajino, kar vključuje vojaške vaje. Nato in Rusija sta opustila tudi načrt skupnega spremljanja ameriške vojaške ladje, ki bo uničila sirsko kemično orožje. "To ne bo vplivalo na uničenje orožja, vendar Rusije ne bo v spremstvu," je dejal generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Veleposlaniki članic Nata pa so se tudi odločili, da zaenkrat ne bodo organizirali srečanj s predstavniki Rusije na vojaški ali civilni ravni, se bodo pa nadaljevala srečanja na ravni veleposlanikov, da bi si, kot je dejal Rasmussen, pustili odprta vrata za politični dialog.
19. 45 - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po pogovoru z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem v Parizu dejal, da sta se strinjala, da morajo pomagati Ukrajincem pri uresničitvi dogovorov z 21. februarja med sedaj že odstavljenim predsednikom Viktorjem Janukovičem in takratno opozicijo, ki je sedaj na oblasti v Kijevu. Lavrov je dodal, da sta s Kerryjem govorila o razmerah v Ukrajini in "akcijah, ki jih naši partnerji skušajo uresničiti preko Ovseja, Sveta Nato-Rusija in drugih mednarodnih organizacij", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V kratki izjavi, ki jo je prenašala ruska televizija, je povedal še, da se bosta s Kerryjem sedaj sestala s kolegi iz Francije, Nemčije in Poljske, ki so bili 21. februarja sopodpisniki omenjenega dogovora. Ta dogovor je predvideval predčasne predsedniške volitve najkasneje v decembru, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter vrnitev ustave iz leta 2004.
19. 15 - V javnost je danes prišel zvočni posnetek telefonskega pogovora estonskega zunanjega ministra Urmasa Paeta in visoke zunanjepolitčne predstavnice EU Catherine Ashton. Paet je Ashtonovo seznanil z navedbami, da bi za ostrostrelci med dramatičnimi dogodki v Kijevu 20. in 21. februarja lahko stali prozahodni voditelji. "Tu (v Kijevu) so vse bolj prepričani, da za ostrostrelci ne stoji Janukovič, temveč nekdo iz nove koalicije," je dejal minister Ashtonovi v telefonskem pogovoru, ki je bil danes objavljen na YouTubeu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pristnost posnetka je danes potrdila Estonija.
Paet je še povedal, da so ga viri v Kijevu seznanili, da so "isti ostrostrelci streljali ljudi na obeh straneh", tako na protestnike kot policiste. Ob tem je kot zelo vznemirljivo označil dejstvo, da nova ukrajinska koalicija ne želi raziskati, kaj se je dejansko zgodilo. Ashtonova je odgovorila: "Menim, da bi morali preiskati. Ne vem. Tega nisem vedela."
18. 50 - Posebni odposlanec ZN je bil zaradi groženj danes prisiljen prekiniti misijo na območju Krima. Ko so mu neznanci grozili, naj nemudoma zapusti državo, je to zavrnil, nato pa se peš odpravil stran, je poročal Reuters. Britanska ITN televizija pa je poročala, da je bil odposlanec Robert Serry nato ujet v kavarni, pred katero se je zbrala sovražno nastrojena množica proruskih podpornikov. Ko se je odposlanec strinjal, da bo končal diplomatsko misijo, so ga pospremili v avto, v policijskem spremstvu pa je odšel na letališče. Množica je medtem vzklikala: Putin, Putin! in Rusija!
18. 25 - Ukrajinski veleposlanik pri ZN Jurij Sergejev je predsedujoči Varnostnemu svetu ZN poslal tudi pisno obvestilo, da Viktor Janukovič več ni legitimen predsednik države in tako ni pooblaščen za klicanje Rusije na pomoč. Za rusko posredovanje bi lahko po ustavi zaprosil le parlament v Kijevu, ki tega seveda ni in ne bo storil. Gre za uradni odgovor na Janukovičevo pismo, ki ga je v Varnostnem svetu predstavil ruski veleposlanik Vitalij Čurkin.
18. 10 - Tiskovna agencija Reuters, ki se je sklicevala na ukrajinsko zunanje ministrstvo, je najprej poročala, da so oboroženi neznanci na območju Krima danes zajeli Roberta Serryja, posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN Bana Ki Moona. Iz Združenih narodov so informacijo zanikali in sporočili, da so oboroženi moški Serryja res ustavili in mu grozili, ugrabili pa ga niso.
Serry je dogodek opisal enemu od zaposlenih na ukrajinskem zunanjem ministrstvu. "Ko sta zapuščala sedež mornarice v Simferopolu, so neznanci v uniformah in z orožjem ustavili vozilo. Rekli so, da imajo ukaz, da ga odpeljejo na letališče. Zavrnil jih je, sedaj pa ga še vedno zadržujejo." Tudi namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Jan Eliasson je v New Yorku novinarjem zatrdil, da Serryja niso ugrabili, je pa grožnje neznancev ostro obsodil. Neznanci so od Serryja zahtevali, naj gre na letališče in odide s Krima, on je to zavrnil in se peš odpravil v svoj hotel. Je v dobrem fizičnem stanju, je dodal.
18. 00 - Nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je dejala, da so postopki ruskega predsednika Vladimirja Putina za zaščito ruske manjšine v sosednjih državah podobni tistemu, kar je v 30. letih prejšnjega stoletja počel nacistični diktator Adolf Hitler. "Putin verjame, da je njegova misija povrniti veličino Rusije. Ko gleda na Ukrajino, vidi naravni del matere Rusije," je dejala Clintonova.
Putin vztraja, da ima Rusija pravico zaščititi rusko govoreče prebivalce Ukrajine in je zato na Krim poslal vojsko, ki je zasedla ključne položaje na polotoku, kjer večina prebivalcev govori rusko. "Če vas to na kaj spominja, je to tisto, kar je delal Hitler v 30. letih. Hitler je trdil, da z Nemci na primer v Češkoslovaški in Romuniji ter drugod ne ravnajo ustrezno, zato jih mora zaščititi. Zaradi tega so ljudje zdaj nervozni glede Ukrajine, je dejala.
17. 45 - Okoli tisoč proruskih protestnikov je danes v Donecku znova zavzelo poslopje regionalne uprave večinsko ruske regije Doneck na vzhodu Ukrajine, potem ko so jih iz poslopja po dveh dneh izgnali davi. Pri tem so vzklikali "Rusija" in "fašizem ne bo uspel", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ko so predrli kordon, so na silo vdrli v poslopje in zasedli tri nadstropja, na poslopje pa znova izobesili rusko zastavo. Ko so protestniki predrli policijski kordon pred poslopjem, je bilo pri tem več kot deset protestnikov ranjenih.
Kakih sto privržencev odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča je od ponedeljka zasedalo del sedeža guvernerja in namesto ukrajinske razobesilo rusko zastavo. Danes dopoldne je policija dosegla mirno izpraznitev poslopja pod pretvezo bombnega alarma. Znova so izobesili ukrajinsko zastavo.
V torek je v mestu v podporo novim oblastem v Kijevu in ozemeljski celovitosti Ukrajine protestiralo 1500 protestnikov.
17. 30 - O proruskih protestih, kot tudi proti imenovanju guvernerja Igorja Baluta, ki ga je imenoval Kijev, danes poročajo tudi iz Harkova na zahodu države. Protestira okoli tisoč ljudi pred poslopjem regionalnih oblasti, ki ga varuje 500 policistov, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
V prestolnici Krima Simferopol je te dni mirno, le okoli 50 ljudi je danes mirno protestiralo proti prihodu misije Ovse.
17. 25 - Namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Jan Eliasson se je danes v Kijevu sestal s predstavniki nove ukrajinske vlade. Po srečanju je v pogovoru z novinarji pozval k dialogu in rešitvi ukrajinske krize. Vpleteni strani je tudi pozval, naj se vzdržita refleksov hladne vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Upam, da bomo končali hladno vojno. V nikogaršnjem interesu ni, da bi obudili duhove preteklosti," je še dejal namestnik generalnega sekretarja ZN in pozval k "miroljubni rešitvi". Rusijo in Ukrajino je tudi pozval, naj sedeta za pogajalsko mizo.
"Ne obstaja igra, kjer bi bil eden zmagovalec, drugi pa poraženec. Konflikt v današnjem svetu je vedno igra, kjer ni zmagovalca," je še poudaril švedski diplomat. Napovedal je, da bo odposlanec ZN za človekove pravice Ivan Simonović ob koncu tedna odpotoval na Krim, kjer naj bi se seznanil z morebitnimi kršitvami. "Storili bomo vse, da pridemo resnici do dna, kar zadeva kršitve človekovih pravic in morebitne še hujše zločine. To je naša naloga," je še dejal.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pa je sporočil, da se je glede Ukrajine po telefonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in zunanjima ministroma Francije in Nemčije, Laurentom Fabiusom ter Frank-Walterjem Steinmeierjem. "Mir in varnost v Ukrajini imata regionalni in globalni vpliv. Napetosti je treba zmanjšati. Iz Freetowna obe strani pozivam, naj sedeta in razrešita napetosti," je dejal Ban.
17. 05 - Zunanja ministra Rusije in ZDA, Sergej Lavrov in John Kerry, sta se ob robu konference o Libanonu v Parizu danes za nekaj minut sestala na neformalnem pogovoru o Ukrajini. To je prvo srečanje na visoki ravni med ZDA in Rusijo od začetka ukrajinske krize. "Današnji cilj je, da Rusijo vključimo v diplomatski proces ... vsaj v začetku," je po pogovorih s Kerryjem in ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Dešicjo dejal britanski zunanji minister William Hague.
Tudi Kerry je Lavrova, s katerim sta tesno sodelovala glede Sirije, danes skušal prepričati v srečanje z Dešicjo. Kot je povedal predstavnik State Departmenta, ga je Kerry pozval k neposrednim pogovorom Rusije in Ukrajine. Kerry in Lavrov se bosta znova sestala čez kako uro.
Dešicja je ob začetku srečanja dejal, da se je pripravljen srečati z Lavrovom v okviru kateregakoli srečanja, ki bo sprejemljivo za Rusijo. "Gre za zelo odločilen in pomemben trenutek in zelo se veselimo, če bo prišlo do posveta z Rusijo, na dvostranski ali multilateralni ravni," je še dejal trenutni vodja ukrajinske diplomacije.
16. 30 - Litovski zunanji minister Linas Linkevičius je danes po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočil, da so vojaškim opazovalcem Ovseja že prepovedali prihod na Krim. Ob tem je Linkevičius izrazil upanje, da bo opazovalcem vendarle uspelo prepričati krimsko vodstvo, da jim bodo dovolili prihod.
16. 10 - Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je danes v kongresu napovedal povečanje vojaške pomoči Poljski, Latviji, Estoniji in Litvi, ki mejijo na Rusijo. Hagel je povedal, da gre za izraz podpore zaveznikom po ruskem posredovanju na ukrajinskem polotoku Krim. Povečanje pomoči zajema razširjeno urjenje za poljske zračne sile in povečanje vloge ZDA v Natovem zračnem nadzoru nad baltskimi državami. ZDA imajo na Poljskem okoli deset letalskih častnikov, ki pomagajo pri urjenju poljskih kolegov. Zveza Nato pa izvaja zračni nadzor nad baltskimi državami, ki nimajo ustreznih lastnih zračnih sil.
16. 00 - Obrambni minister ZDA je napovedal tudi, da se bo vrhovni vojaški poveljnik zveze Nato, ameriški general Philip Breedlowe o varnostnih potrebah posebej posvetoval z obrambnimi ministri srednje in vzhodne Evrope. "Sedaj je čas za modro, mirno in trdno vodstvo. Čas je, da se postavimo ob bok ukrajinskemu ljudstvu in podpremo ozemeljsko celovitost in suverenost njihove države ter pravico do vlade, ki bo uresničila njihove težnje," je dejal Hagel.
13. 32 - Države, ki so v misijo Ovseja prispevale vsaka po največ dva opazovalca, so Kanada, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Slovaška, Švedska, Turčija, Velika Britanija in ZDA.
13. 20 - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je na prošnjo Ukrajine v to državo napotila 35 neoboroženih vojaških opazovalcev, ki so že na poti v Ukrajino. Kot so danes še sporočili z Ovseja, bodo opazovalci iz 18 držav v Ukrajini ostali do 12. marca. Najprej se bodo napotili v Odeso, obiskali pa bodo tudi druge kraje.
To je prvič, da so v Ovseju uporabili tovrsten mehanizem, so še dodali v sporočilu za javnost. Generalni sekretar Ovseja Lamberto Zannier je izrazil upanje, da bo obisk pomagal pri zmanjšanju napetosti v Ukrajini. "Z objektivno oceno dejstev na terenu bo Ovse lažje pomagal uresničiti politično rešitev sedanje krize skozi dialog," je menil.
12. 54 - "Najnujnejša prednostna naloga za EU je prispevati k mirni rešitvi trenutne krize ob polnem spoštovanju mednarodnega prava," je dejal Barosso. Ob tem je dodal, da bi se morala istočasno mobilizirati mednarodna skupnost za pomoč Ukrajini pri stabilizaciji njenega gospodarstva in finančnega položaja.
12. 34 - Putin je poudaril, da zavzetje Krima ni v ruskem načrtu. "Rusija ne razmišlja o možnosti priključitve Krima," je poudaril in dodal, da bi morali o prihodnosti tega dela ukrajinskega ozemlja odločati prebivalci avtonomne republike sami.
12. 26 - Več različnih diplomatov je medtem po navedbah dpa potrdilo, da bo danes popoldan v Parizu potekalo tudi prvo srečanje kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem naj bi govorili o rešitvi konflikta med Ukrajino in Rusijo.
12. 20 - Barroso: EU je pripravljena Ukrajini ponuditi 11 milijard evrov finančne pomoči.
11. 55 - Putin si želi ustaljenih ekonomskih odnosov z vsemi "tradicionalnimi" partnerji, navkljub političnim nesoglasjem.
11. 41 - Lavrov je dejal, da vojaškim enotam na Krimu, ki podpirajo Rusijo, ne more ukazati naj se vrnejo v baze, saj se te enote zgolj "samoobrambme", ne pa ruski vojaki.
11. 16 - Ukrajinski vrhovni predstavnik za varnost potrdil, da je bilo v nočnih urah na Krimu manj incidentov. Upa na hitro umiritev odnosov.
11. 05 - Ruske sile so danes delno zasedle dve ukrajinski raketni bazi na Krimu, so sporočili z ukrajinskega obrambnega ministrstva. Po njihovih navedbah so najprej zasedli del oporišča v Evpatoriji, nato pa še del baze na polotoku Fiolent. Ukrajinske oblasti so medtem zaradi ruske grožnje okrepile varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah v državi.
10. 57 - Ukrajinski zunanji minister Andrij Dešicja je danes v Parizu izjavil, da želi Ukrajina spor z Rusijo rešiti na miren način. V Parizu bo sicer danes potekala vrsta srečanj na visoki ravni o krizi v Ukrajini, med drugim je napovedano srečanje Kerryja in Lavrova.
"To situacijo želimo rešiti mirno. Nočemo se boriti proti Rusom," je v spravljivem tonu dejal Dešicja, ki naj bi se po navedbah diplomatskih virov prav tako sestal z Lavrovom, vendar srečanja ni potrdila nobena od strani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
10. 40 - Lavrov: Tisti, ki so prevzeli oblast v Kijevu, želijo poslabšati odnose med Zahodom in Rusijo. Zahodne sile so postavile slab vzgled, ko so podprle protestnike v Ukrajini.
10. 20 - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU v torek v Madridu dejal, da mora ustavna reforma v Ukrajini upoštevati interese vseh regij, so danes sporočili z zunanjega ministrstva v Moskvi.
Po njegovih besedah bi morali razmere v Ukrajini normalizirati skladno z načeli iz sporazuma, ki so ga 21. februarja ob navzočnosti treh zunanjih ministrov EU sklenili ukrajinski voditelji. "Sporazum predvideva, da mora ustavna reforma upoštevati interese vseh regij brez izjeme," je poudaril Lavrov.
Putin je na torkovi novinarski konferenci menjavo oblasti v Ukrajini označil za neustavni državni udar in oboroženi prevzem oblasti. Kot je poudaril, si ukrajinsko ljudstvo želi sprememb, a nezakonitih in neustavnih dejanj ne bi smeli spodbujati.
Ruski predsednik je zagotovil, da bi bila napotitev ruskih vojakov v Ukrajino ukrep v skrajni sili. Če bi do tega prišlo, pa ne bi šlo za boj proti Ukrajincem. "Če bomo sprejeli to odločitev, bo to storjeno le za zaščito ukrajinskih državljanov," je izpostavil.
ZANIMIVA DEJSTVA:
Leta 1997 sta Ukrajina in Rusija podpisali tri sporazume, s katerimi sta uredili področje vojaških baz in ladij na Krimu. Rusija je takrat dobila nadzor nad 81.7 odstotki ladjevja, Ukrajini pa je plačala kompenzacijo v višini 526.5 milijonov ameriških dolarjev.
Moskva letno Kijevu pripiše 97.75 milijonov ameriških dolarjev v zameno za uporabo ukrajinskih teritorialnih voda, za uporabo radijskih frekvenc in za okoljsko škodo, ki jo povzroči ruska flota Black Sea.
09. 46 - Politični analitiki napovedujejo, da bodo dogodki v prihajajočih nekaj dneh oblikovali geopolitični zemljevid Rusije, ki bo obstal še v bodočih letih. Kakršen koli vojaški poseg zahoda bi lahko sprožil jedrsko vojno dveh super sil. Če bi po orožju prva posegla Ukrajina, bi lahko tvegala še večjo invazijo Rusije, zaključujejo analitiki.
09. 40 - Kerry je razkril, da sta se Barack Obama in Vladimir Putin že v soboto 90 minut pogovarjala po telefonu.
09. 35 - "V 21. stoletju se preprosto ne moreš obnašati kot da smo v 19. stoletju," je rusko obnašanje obsodil ameriški državni sekretar John Kerry.
09. 26 - Ukrajina sporoča, da ima še vedno floto desetih vojaških ladij, ki ostajajo zveste Kijevu in v bojni pripravljenosti.
09. 01 - Ukrajinska pevka Ruslana, ki je leta 2004 zmagala na Eurosongu, je v torek od prve dame ZDA Michelle Obama prejela nagrado za pogum, ki ga je pokazala v času protestov proti odstavljenemu predsedniku Viktorju Janukoviču.
08. 59 - ZDA bodo v Ukrajino poslale skupino strokovnjakov, ki bo pomagala odkriti in vrniti premoženje, ki naj bi ga nakradli in poskrili sodelavci odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča.
8. 30 - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton bo predvidoma odpotovala v Kijev. Ukrajini bosta v Bruslju namenjena tudi Svet Nato-Rusija kot tudi neformalno srečanje Severnoatlantskega sveta in varnostno-političnega odbora EU.
