Ruska delegacija razpravo označila za farso
Resolucijo, s katero so Rusom odvzeli glasovalne pravice, je podprlo 145 navzočih, 21 jih je bilo proti, 22 pa se jih je vzdržalo. Ruska delegacija ni sodelovala v razpravi pred glasovanjem in jo je označila za farso.
Vodja ruske delegacije Aleksej Puškov je na novinarski konferenci po glasovanju dejal, da njihova navzočnost nima nobenega smisla in da bo Rusija razmislila o prihodnjem sodelovanju v skupščini.
Rusija je enkrat že ostala brez glasovalnih pravic, in sicer leta 2000 zaradi druge čečenske vojne, ki jo je sprožil ruski predsednik Vladimir Putin.
Zasedanja PS SE se udeležuje 318 poslancev nacionalnih parlamentov 47 držav članic.
Putin v pismu voditeljem EU zaskrbljen zaradi ukrajinskega dolga
Ruski predsednik Vladimir Putin je poslal pismo voditeljem EU, v katerem je izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi ukrajinskega dolga za ruski plin. Ob tem je posvaril, da bi to lahko vplivalo tudi na dobavo plina Evropi, je sporočil Putinov tiskovni predstavnik.
Kot je dejal Dmitrij Peskov, pismo, ki ga je Putin poslal po sredini seji vlade, vsebuje vrsto predlogov za rešitev nastale situacije. Njihov cilj je sprejetje nujnih ukrepov, drugih podrobnosti pa Peskov ni navedel. Po njegovih besedah je Putin predlagal »mehanizme dialoga za nujno razpravo o situaciji«.
»Zapletene razmere bi seveda lahko negativno vplivale na dobavo ruskega plina preko Ukrajine,« je še dejal Peskov.
Rasmussen posvaril Rusijo pred nameščanjem vojakov ob meji z Ukrajino
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusijo posvaril pred novim nameščanjem vojakov ob meji z Ukrajino. »Moje sporočilo za Rusijo iz Prage je: imate izbiro,« je po pogovorih s češkim premierom Bohuslavom Sobotko v Pragi dejal Rasmussen.
Ob tem je opozoril, da bi v primeru vdora ruske vojske v Ukrajino prišlo do mednarodne izolacije Rusije in ostrih gospodarskih sankcij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po besedah generalnega sekretarja Nata za zdaj ni govora o morebitnem vojaškem posredovanju zavezništva v Ukrajini. »Poudariti moram, da obstaja razlika med članstvom in nečlanstvom v zavezništvu,« je poudaril.
Dodal je še, da Rusija skuša Ukrajini z nasiljem vsiliti svoje ideje, med drugim o federalni in nevtralni državi. »To je odločitev, ki jo lahko sprejme le Ukrajina kot suverena država,« je dejal Rasmussen. Argument Rusije, da želi zaščititi Ruse v Ukrajini, pa je označil za izgovor.
Ukrajina pripravljena pomilostiti proruske separatiste
Proruski separatisti, ki živijo na vzhodu Ukrajine, bodo pomiloščeni, če bodo položili orožje in zapustili javne ustanove, ki jih zasedajo, je danes obljubil začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Turčinov je na seji parlamenta v Kijevu dodal, da je celo pripravljen podpisati odlok o amnestiji. Zakon o amnestiji pa se mu ne zdi potreben, je še dejal.
Na območjih mest Lugansk, Doneck in Harkov so proruski aktivisti v zadnjih dneh zasedli vladna poslopja in ponekod celo razglasili neodvisnost. Na krizna območja je Kijev napotil dodatne varnostne sile, ki jim je v torek uspelo ponovno prevzeti nadzor nad vladnim poslopjem v Harkovu. Protestniki medtem ostajajo zabarikadirani v stavbi lokalnih oblasti v Donecku in na sedežu ukrajinske tajne službe SBU v Lugansku, kjer naj bi zasedbo še okrepili.
»Krizo bi lahko rešili v prihodnjih 48 urah«
V prizadevanjih za rešitev krize je v Doneck odpotoval namestnik ukrajinskega premiera Vitalij Jarema, ki je v sredo zvečer izrazil upanje, da se bo zasedba vladnih poslopij v mestu danes končala brez nasilja in s konsenzom.
Notranji minister v začasni ukrajinski vladi Arsen Avakov je sicer pred tem zagrozil z ukrepanjem proti separatistom. »Za tiste, ki bodo sprejeli dialog, bomo našli politično rešitev, tistim, ki iščejo konflikt pa bomo odgovorili na grob način,« je dejal na srečanju vlade. Ocenil je še, da bi »krizo lahko rešili v prihodnjih 48 urah«.
