Pogrešata akcijo
"Pri Franciji se bojiva pomanjkanja poguma za odločne reforme. Pri Nemčiji se bojiva samozadostnosti," sta zapisala ekonomista. "Francija in Nemčija veliko časa namenita skupnim deklaracijam in iniciativam. Pogrešava pa akcijo," sta zapisala ob težko pričakovanih predlogih za ponovni zagon nemško-francoskega gospodarskega motorja.
Dvojica meni, da bi morala Francija vpeljati bolj prilagodljiv model trga dela, okrepiti prizadevanja za večjo konkurenčnost in vzpostaviti "vitkejšo in bolj učinkovito državo".
Za Nemčijo z njenim starajočim prebivalstvom pa bi morale biti prioritete povečevanje deleža zaposlenih žensk in povečanje javnih investicij za krepitev rasti.
Poročilo, uradno predstavljeno v četrtek, sta naročila Pariz in Berlin. Tako je pričakovati, da mu bo v obeh prestolnicah namenjene veliko pozornosti.
Francija in Nemčija pogosto na nasprotnih bregovih
Francija in Nemčija sta doslej pri vprašanju gospodarskih politik pogosto stali na nasprotnih bregovih. Berlin želi, da bi Pariz z varčevanjem zmanjšal javnofinančni primanjkljaj, kritičen pa je tudi do njegove toge delovne zakonodaje. V Parizu so na drugi strani prepričani, da bi morala Nemčija več javnega denarja nameniti za investicije in se manj osredotočati na varčevanje, ki še dodatno duši gospodarsko okrevanje.
"Verjameva, da nemška vlada lahko in bi morala okrepili javna vlaganja," sta v poročilu zapisala ekonomista. "Takšne spremembe niso namenjene zadovoljitvi sosedov ali kogar koli drugega, pač pa oblikovanju boljših domačih pogojev za delovna mesta, dolgoročno rast in blaginjo v državi in vseh Evropi."
Strokovnjaka sta precej pesimistična
Strokovnjaka sta precej pesimistična glede trenutnega stanja evropskega gospodarstva. "Evropa pada v past stagnacije: rast je komaj opazna, trenutna inflacija je nevarno nizka," sta opozorila. Izrazila sta celo zaskrbljenost, da staro celino morda čaka izgubljeno desetletje. Evropa po njunem "izgublja relevantnost tako navznoter kot navzven".
Poročilo je pozvalo tudi h koncu sporov o tem, kdo je kriv za nastale težave. "Dejstvo je, da Evropa trpi za več boleznimi," sta zapisala. Pariz in Berlin pa sta pozvala, naj se združita za dobro celine.
Več vlaganj na evropski ravni
Ekonomista sta ob tem pozvala tudi k več vlaganjem na evropski ravni, in to dan zatem, ko je novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker napovedal evropsko "naložbeno ofenzivo". Njegov načrt predvideva 21 milijard evrov evropskih sredstev, ki bi pritegnila 15-krat toliko zasebnih vlaganj.
A Pisani-Ferry in Enderlein menita, da to ni dovolj. Pozvala sta k dodatnim 30 milijardam evrov, ki bi jih dodale države članice in nacionalne razvojne banke.
