»Hočemo jih nazaj žive!« je več deset tisoč ljudi vpilo na protestih po Mehiki, potem ko je konec septembra izginilo 43 študentov. Mehiko je v več tednih zajel val demonstracij, na katerih ljudje z blokadami cest ter zažiganjem lokalnih in vladnih poslopij ne le zahtevajo razjasnitev usode skupine študentov, temveč so tudi povzdignili glas proti korupciji v državi in prepletenosti organiziranega kriminala narkokartelnih združb z oblastmi. Nezadovoljstvo s poldrugo leto trajajočim mandatom predsednika Enriqueja Pene Nieta se stopnjuje. Predsednik je hotel s strukturnimi reformami Mehiko odmakniti od podobe narkokartelne države, v kateri je bilo zaradi spopadov med skupinami organiziranega kriminala in policijo v zadnjih sedmih letih ubitih vsaj 100.000 ljudi. Prav v izginotju 43 mladih, ki so se izobraževali za učitelje, oblasti pa so jih zdaj skoraj že razglasile za mrtve, se zrcali podoba mehiške družbe.
Državni tožilec razburil protestnike
Doslej največji izbruh negodovanja javnosti nad stanjem v državi se je začel nemudoma po ugrabitvi 43 študentov, bodočih šolnikov, ki so v mestecu Iguala v zvezni državi Guerrero protestirali proti nizkim plačam učiteljev. Študentje izobraževalnega seminarja levičarsko nastrojene šole Raul Isidro Burgos iz Ayotzinape so bili del skupine, ki je ostro kritizirala predsednikove namere privatizacije šolstva, naftnega sektorja ter druge strukturne reforme v državi. Zaradi ostre kritike je hkrati trn v peti narkomanskim kartelom. Študentje so očitno izginili po tistem, ko so v Iguali po prvem protestu domnevno z več ugrabljenimi avtobusi proteste hoteli nadaljevati na istem trgu, kjer naj bi govorila županova žena, sicer tudi vodja mestne socialne službe.
Po poročanju mehiških medijev naj bi policija po ukazu župana Joséja Luisa Abarce začela streljati na avtobuse, pri čemer je bilo ubitih šest študentov, preostale pa so odpeljali in jih pozneje predali narkokartelni tolpi. Podobno kot drugod v državi so bili slabo plačani policisti in župan že zdavnaj na plačilnem seznamu mogočnih narkokartelov. Župan, njegova žena Maria in šef policije Francisco Salgada Valladares so bili kar nekaj dni na begu, preden so jih varnostni organi skupaj z več kot 70 drugimi osumljenci vendarle prijeli. Med iskanjem pogrešanih študentov je zvezna policija naletela na 19 drugih množičnih grobišč, v katerih naj bi ležale žrtve organiziranega kriminala.
Ko je mehiški državni tožilec minuli teden oznanil, da so študentje verjetno mrtvi, saj je skupina treh likvidatorjev lokalnega narkokartela priznala njihov uboj, je med protestniki ponovno zavrelo. Na videoposnetkih so kriminalci razlagali, kako so študente ustrelili na nekem smetišču v bližini mesta, jih nato polili z bencinom in zažigali naslednjih petnajst ur. Večino njihovih posmrtnih ostankov so pometali v bližnjo reko San Juan, zdaj pa bodo njihovo identiteto poskušali določiti forenziki v Avstriji. Ob predstavitvi izsledkov dosedanje preiskave, v kateri je bilo aretiranih 74 oseb, so državnega tožilca Jesusa Murillo Karama doletela številna vprašanja novinarjev. Ko so mu postala odveč, je na tiskovni konferenci zabrusil: »Dovolj, utrujen sem!« s čimer je le še podžgal nejevoljo javnosti zaradi arogantnosti, počasnosti in nesposobnosti preiskovalcev.
Predsednika čakajo negotove razmere
Na twitterju in na ulici so ljudje vpili, da so tudi oni utrujeni – utrujeni od nasilja in življenja v nenehni nevarnosti. V Ciudadu de Mexicu so na demonstracijah zagorela celo vrata predsedniške palače. Protestniki so simbolično blokirali cesto do letališča in na plakate zapisali jasno sporočilo predsedniku, ki se je odpravil na azijsko-pacifiški gospodarski forum: »Morilec Pena, ostani na Kitajskem.« S priznanjem treh morilcev je vsaj za zdaj za mehiške oblasti primer uboja 43 študentov, ki ga v civilnodružbenih organizacijah opisujejo tudi kot zločin proti človeštvu, končan. Še zdaleč to ne velja za protestnike. Sindikat šolnikov je napovedal, da bo svojo okupacijo petih občinskih poslopij v zvezni državi Guerrero razširil na vsa mesta.
Predsednika Peno Nieta ob vrnitvi čakajo močno negotove razmere. K vse večjemu odporu ljudi proti njegovemu predsedovanju je ob tragični usodi 43 študentov pripomoglo tudi nedavno razkritje domnevne korupcijske afere, v katero je sam vpleten prek svoje žene Angelice Rivera. Mediji so se namreč razpisali o tem, da je prva dama pred dvema letoma dobila 7 milijonov dolarjev vredno vilo, katere lastnik je uradno še vedno podjetje, ki se je letos močno prilepilo na državne jasli. Podjetje iz skupine Higo je namreč del poslovnega konzorcija s kitajskim partnerjem, ki mu je vlada letos dodelila kar 3,7 milijarde dolarjev vreden projekt gradnje hitre železniške proge. Zgolj tri dni pred objavo članka je vlada posel s konzorcijem razveljavila in se odločila za nov razpis, predsednikov tiskovni predstavnik pa je pojasnjeval, da je podjetje prvi dami zagotovilo le posojilo za nakup vile, ki ga odplačuje s prihranki iz svoje igralske kariere.
Kam segajo lovke narkokartelov?
Kritiki v primeru Iguale vidijo zrcalno sliko političnih in družbenih razmer v Mehiki. Vlada, kateri se očita visoka stopnja korupcije, se je na dogajanje odzvala pozno, preiskava dogajanja pa je bila slaba. Preiskovalna novinarka Anabela Hernandez, ki že devet let preiskuje vpliv narkokartelov na mehiško politiko, razlaga, da mamilarske združbe svojih lovk nimajo razpredenih zgolj pri lokalnih oblasteh, temveč tudi v zvezni mehiški vladi. Prav to naj bi bil vzrok, da se je vlada odzvala pozno, zvezna policija v Iguali pa študentov ni bila zmožna zaščititi.
