Draghi: Ciper ni vzorčni primer reševanja bančnih kriz

Mehanizem 'bail in'

Draghi je zatrdil, da je bilo že večkrat jasno rečeno, da je treba vzpostaviti mehanizem za reševanje bančnih kriz brez uporabe sredstev davkoplačevalcev.

Evropska komisija je sicer že predlagala okvir za reševanje bank, ki vključuje tudi mehanizem 'bail in', s katerim bi lahko delničarje, upnike in morda tudi velike varčevalce nad 100.000 evrov prisilili v izgube, da tako tudi sami prispevajo k reševanju bank. Ta predlog zdaj obravnavajo v Evropskem parlamentu in Svetu EU, ki združuje članice povezave.

Je pa Draghi jasno povedal, da prvotno sprejeti predlog za reševanje obeh največjih ciprskih bank Bank of Cyprus in Laiki, ki je predvideval sodelovanje vseh varčevalcev, tudi tistih z zavarovanimi vlogami, ni bila pametna poteza.

V Frankfurtu so delovali v celoti v skladu s svojim mandatom

Pojasnil je, da so tako ECB kot Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad predlagali rešitev, ki je izključeval zavarovane vloge. V dolgih pogovorih s ciprskimi oblastmi pa je nato po njegovih besedah prišlo do omenjenega dogovora, ki pa na koncu ni zaživel.

Na očitke, da je ECB z ultimatom glede izredne likvidnostne pomoči (ELA) ciprskim bankam delovala politično in skušala izsiliti nov dogovor, pa je Darghi odgovoril, da so v Frankfurtu delovali v celoti v skladu s svojim mandatom.

ELA se namreč ne sme zagotavljati insolventnim bankam in v odsotnosti programa njunega prestrukturiranja in dokapitalizacije največji banki ne bi bili več solventni in dolgoročno vzdržni.

Nujnost evropskega mehanizma reševanja bank

So pa dogodki na Cipru po Draghijevih besedah zaradi pozitivnega učinka lanske odločitve ECB o neomejenem odkupovanju državnih obveznic pokazali, da se lahko evrsko območje zdaj sooča z resnimi krizami, ne da bi te postale sistemske.

Ciprska zgodba je po besedah prvega moža ECB tudi dokaz, kako nujno je, da omenjeni evropski mehanizem reševanja bank zaživi čim prej. Želi si, da bi bilo to že v letu 2015 in ne šele v 2018, kot se predvideva.

Ob tem se je Draghi zavzel tudi za čimprejšnji dogovor o enotnem mehanizmu nadzora bank v območju evra. Vsaka zamuda pri njegovi vpeljavi bi bila veliko razočaranje. Problem je namreč pomanjkanje jasnih pravil v takih primerih in ker teh ni bilo, je prišlo do improviziranega reševanja.

Neravnovesja v gospodarstvu se ne bodo čarobno odpravila zunaj evra

Na vprašanje, kako ocenjuje možnost ciprskega izstopa iz območja skupne valute, je Draghi jasno odgovoril, da se neravnovesja v ciprskem gospodarstvu ne bodo čarobno odpravila zunaj evra. V vsakem primeru bi namreč Ciper po njegovem prepričanju moral iti skozi boleče prestrukturiranje, le okolje za te reforme bi bilo brez evra veliko bolj zahtevno.

Glede malih držav z velikimi bančnimi sistemi pa je Draghi dejal, da ciprske izkušnje kažejo, da so države z velikimi bančnimi sektorji bolj ranljive ne finančne šoke. V teh primerih je treba zato tako banke kot države voditi na bolj konservativen način.

Čeprav se je ugibalo, da bi utegnil biti Draghi v luči ciprske krize in špekulacij medijev ter trgov deležen tudi vprašanja o Sloveniji, se to ni zgodilo.

Turški predsednik: Ciprska kriza bi lahko bila priložnost za dogovor o ponovni združitvi otoka

Na Cipru so se bančni uslužbenci zaradi bojazni pred izgubo delovnih mest in pokojnin v luči mednarodnega dogovora o finančni pomoči danes odločili za dvourno stavko. Na tisoče bančnih uslužbencev se namera z avtobusi pripeljati v Nikozijo, kjer se je ob 16. uri po lokalnem času začel protestni shod pred parlamentom.

Gospodarska kriza na Cipru bi lahko bila priložnost za dogovor o ponovni združitvi otoka. Odprava sankcij za severni, turški del Cipra in ponovna združitev bi prinesli velike gospodarske koristi, je med obiskom v Litvi v sredo ocenil turški predsednik Abdulah Gül.

»Gospodarska kriza bi morala biti pomembna lekcija za vse nas, kajti na koncu, če bi bil otok združen, bi to imelo velik gospodarski potencial,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal turški predsednik.

Dodal je, da bi bila odprava gospodarskih sankcij prvi korak za Turško republiko severni Ciper, ki jo sicer priznava le Ankara.

»Predlagamo istočasno odpravo vseh omejitev in embargov, tako da lahko ustvarimo novo ozračje za pogovore o novih korak naprej. Upam, da bo to sporočilo dobro razumljeno,« je še dejal Gül in ocenil, da 'nova vlada na grški strani' prav tako predstavlja pomembno priložnost za napredek.

Razdeljen od leta 1974

Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.

Načrt ZN za ponovno združitev otoka je turški del sprejel leta 2004, ni pa dobil podpore na referendumu v grškem delu otoka. V EU je tako leta 2004 vstopil le grški del Cipra. Turško republiko severni Ciper priznava zgolj Ankara.

Ciper je tudi ena od glavnih ovir vstopa Turčije v EU. Pogajanja med Turčijo in EU so se začela že leta 2005, a so leta 2010 zastala. Od skupno 35 poglavij je Turčija na pogajanjih z EU doslej odprla samo 13 poglavij.