»Glede na to, da so Chavezovi privrženci okrog svojega voditelja zgradili pravi kult osebnosti, bi bil Chavezov odhod na simbolni ravni zagotovo hud udarec za levico,« razmišlja Badalič. »Po drugi strani pa je pod Chavezovim vodstvom vladajoča stranka, Združena socialistična stranka Venezuele (PSUV), postala z naskokom najmočnejša, najbolje organizirana stranka v državi, ki obvladuje oblast tudi na lokalni ravni v posameznih zveznih državah. Zaradi tega bo levica tudi po Chavezovem odhodu preživela,« dodaja.
Badalič sicer ni hotel špekulirati o tem, komu bi lahko pripadla zmaga na morebitnih predčasnih volitvah, saj gre za odločitev venezuelskih državljank in državljanov. Vendar pa novemu voditelju socialistične stranke (»recimo, da bo to Chavezov izbranec Maduro«) pripisuje precej možnosti za zmago, ker bo »lahko gradil svojo politično prepoznavnost tudi na podlagi Chavezove zapuščine«. Tudi Tecco meni, da ima Nicolas Maduro ob morebitnih volitvah možnost zmage: »Treba je vedeti, da je imel Chavez ogromno podporo, predvsem od revnega dela družbe, tistih, ki so bili na udaru v devetdesetih letih in ki so bili deležni socialnih in drugih ukrepov, ki jih je uvedel Chavez.«
Danes smo sicer že poročali, da je venezuelski podpredsednik Nicolas Maduro včeraj zavrnil zahtevo opozicije po predčasnih predsedniških volitvah v primeru, da Chavez prihodnji četrtek ne bo zaprisegel za svoj tretji mandat. Ob tem je nakazal tudi možnost, da bi lahko predsednikovo zaprisego zaradi bolezni preložili. Ta izjava je po mnenju poznavalcev najočitnejši znak doslej, da namerava venezuelska administracija preložiti slovesno prisego in se tako izogniti razglasitvi Chaveza za trajno nesposobnega in razpisu predčasnih volitev.
Lahko bi prišlo do delitev znotraj socialistične stranke, a ne še kmalu
Tako Tecco kot Badalič sta si enotna, da do večjih političnih sprememb v državi še vsaj nekaj časa ne bo prišlo. Bi pa se po Teccovem mnenju lahko zgodilo, da po določenem času pride do »razdrobitve« znotraj socialistične stranke. »Treba je vedeti, da cel sistem ni le Chavez. Vprašanje je, koliko časa bo trajala kohezija različnih skupin znotraj stranke. Zelo verjetno je, da bo ta 'chavizem' ali socializem 21. stoletja ali bolivarska revolucija, držal še nekaj časa.«
Odvisno je tudi od tega, ali se bo pojavil znotraj levice nek nov vodja, razmišlja Tecco. Meni, da Maduro nima takšne karizme kot Chavez, ob tem pa poudarja dve plati Chaveza: »Ena je ta karizma in način, da neposredno govori z ljudmi in dela 'šov'; dobesedno je zabavljač. Na drugi strani pa obstaja tudi malo poznani del, da gre za zelo razgledanega človeka. Ne bi ravno rekel, da je intelektualec, vsekakor pa ima ogromno znanja in ve, kaj se je dogajalo naokoli.«
Opozicija z neoliberalnimi idejami nima možnosti
Kljub temu, da je opozicijski predsedniški kandidat Henrique Capriles na zadnjih volitvah dobil 44 odstotkov glasov, je po Teccovem mnenju v tem trenutku preslabo organizirana, da bi lahko pomenila resno grožnjo vladajoči socialistični stranki. Tecco sicer opozarja, da se bo pritisk s strani opozicije zagotovo povečal, ob tem pa dodaja, da znotraj opozicije obstajajo velike razlike. »Kandidat, ki je bil na volitvah proti Chavezu, ima v svojem programu določene socialdemokratske elemente, večina ostalih pa bi šla nazaj na prvine neoliberalnega sistema, kar med ljudmi ni priljubljeno, saj so nekaj takega v 80., 90. letih prejšnjega stoletjaže doživeli.«
Badalič pa je spomnil, da se je v preteklih štirinajstih letih razmerje med vladajočim režimom in opozicijo ves čas gibalo nekako v razmerju 60:40 v korist vladajočega režima. »Na podlagi tega je razvidno, da je opozicijo v preteklih letih ves čas podpiral kar velik odstotek ljudi, kar opoziciji daje možnosti, da enkrat v prihodnosti prevzame oblast,« je razložil.
Poudaril je tudi, da je Chavez v času svoje vladavine celoten politični diskurz nagnil povsem v levo. »Tej novi realnosti, v kateri je treba nagovoriti in prepričati tudi najbolj marginalizirane državljanke in državljane, se je s socialdemokratskim diskurzom prilagodila tudi opozicija, ki zatrjuje, da bi ohranila Chavezove socialne programe.« Ob tem je opozoril, da zaenkrat opozicija o tem le govori, vprašanje pa je, kako bi se stvari obrnile po njihovem dejanskem prevzemu oblasti. »Ko je opozicijsko gibanje, v katerem je sodeloval tudi Henrique Capriles, leta 2002 prek državnega udara za nekaj dni prevzelo oblast, so njeni predstavniki že na prvi dan prevzema oblasti razveljavili vse revolucionarne zakone, namenjene najrevnejšim prebivalcem, se pravi zakone, ki jih je sprejel Chavez,« spominja Badalič.
Pomen vojske v državi s tradicijo državnih udarov
Badalič je kot zelo pomembno izpostavil tudi to, kako se bodo ob morebitnem Chavezovem odhodu razporedile nove lojalnosti v vojski. »Ker ima Venezuela dolgo tradicijo državnih udarov, je vselej pomembno, komu so lojalni najvišji vojaški častniki. V času svoje vladavine si je Chavez zagotovil sebi lojalne vojaške častnike, predvsem po neuspelem državnem udaru 2002 je 'pometel' s častniki, ki so delovali proti njemu. To mu je omogočilo stabilno vladavino.« Pri tem pa je dodal, da je vprašanje, ali bo tudi novemu predsedniku uspelo vzpostaviti omrežje lojalnih najvišjih vojaških častnikov in si tako zagotoviti stabilno vladanje.
Poskus državnega udara s strani desnice po mnenju Tecca v tem trenutku ni realen: »To bi bilo zanje samomorilsko. Po eni strani velik del ljudstva na kaj takega ne bi pristal, poleg tega pa imamo še ostale države Latinske Amerike, ki tega ne bi dovolile.« Tudi Tecco je pri tem spomnil na dejstvo, da je Chavez po poskusu državnega udara leta 2002 vojsko temeljito počistil.
Chavez je v Venezueli naredil ogromno
»Ključna Chavezova zapuščina, politična mobilizacija in organizacija najbolj marginaliziranih državljank in državljanov, bo preživela,« meni Badalič. »Pod Chavezom so najrevnejši sloji prebivalstva postali aktivni politični subjekti, spoznali so, da je prek političnega angažmaja mogoče doseči spremembe na bolje,« dodaja. Kot primer je izpostavil bolj učinkovito javno zdravstvo in večji dostop do javnega izobraževalnega sistema. »In tudi brez Chaveza bodo ti najrevnejši sloji prebivalstva ostali politični akterji, saj ne bodo dopustili, da se jim pravice, do katerih so se dokopali v preteklih letih, odvzamejo,« je prepričan Badalič. Venezuela je država, ki ima predvsem prek nafte ogromno denarja, pa poudarja Tecco. »Treba je vedeti, da sta Norveška in Venezuela začeli izkoriščati nafto v istem času. Dandanes je Venezuela v 90 odstotkih odvisna od (izvoza, op.p.) nafte, Norveška pa mislim da zgolj v 30 odstotkih. Norveška je svoj denar porabila za razvoj drugih panog, v Venezueli pa to ni bilo narejeno, je pa to tisto, kar je Chavez poskusil narediti. Mislim, da mu počasi to tudi uspeva, vendar so to dolgoročni procesi. Ljudje prej niso imeli možnosti za pokojnine, zdravstvene usluge, univerze … On je v tem času naredil ogromno univerz, med 20 in 30 bolnišnic po vsej državi, začela se je razvijati infrastruktura, železnica,« je razložil. Dodal je, da gre za državo, ki bi morala biti glede na količino denarja danes na isti ravni kot na primer Savdska Arabija ali Katar.
