Na Brdu pri Kranju so se včeraj drugič v okviru trilaterale sestali premierji Slovenije, Hrvaške in Avstrije, Alenka Bratušek, Zoran Milanović in Werner Faymann. Srečanja so v prvi vrsti namenjena krepitvi sodelovanja po hrvaškem vstopu v Evropsko unijo in tudi njihovo drugo je imelo to dimenzijo: govorili so o bližajočem zasedanju evropskega sveta prihodnji teden, pa tudi energetski politiki in vprašanju prihodnjega predsednika evropske komisije.
Vsi trije podpirajo Junckerja
Bratuškova in Milanović sta povedala, da Slovenija in Hrvaška tako kot Avstrija za predsednika podpirata Jean-Clauda Junckerja, kandidata Evropske ljudske stranke (EPP), ki je na evropskih volitvah dobila največ glasov. Iz njunih odgovorov je bilo razbrati, da bi si seveda želela zmage koga drugega, saj oba prihajata iz levosredinskega pola. Toda, kot je dejala Bratuškova, »ne gre za to, koga si želimo, ampak kaj je prav, da se po volitvah zgodi«. Milanović je dejal, da je evropska ljudska stranka »dobila največ glasov in Juncker mora biti kandidat, enostavno«. Dejal je, da je pravila potrebno spoštovati in da je to še posebno pomembno z vidika manjših držav v Evropski uniji.
Podpora Dunaja Južnemu toku
Ena od tem pogovorov je bila energetika. Milanović je izpostavil pomembnost zmanjševanja odvisnosti od ruskih virov, medtem ko sta Faymann in Bratuškova odločno podprla ruski plinovod Južni tok. Bratuškova je dejala, da ima zagotovila ruske strani, da trasa čez Slovenijo ostaja kljub pogodbi, ki je bila aprila sklenjena med Gazpromom in avstrijskim OMV in za katero se je ugibalo, da bi lahko pomenila odpoved trase čez Slovenijo. Feymann je dejal, da so pogodbe podjetij ločene od vlade, da pa uradni Dunaj plinovod podpira, ker je plin ob vodnih virih in alternativni energiji pot, da se zmanjšajo ogljikovi izpusti v ozračje in da se zmanjša odvisnost od jedrskih elektrarn, ki jim Avstrija tradicionalno nasprotuje.
Avstriji zavidajo
Brezposelnost, gospodarstvo in položaj mladih so bile že teme prvega srečanja avgusta lani v Gradcu, ko je ideja o trilaterali tudi zaživela. Zadnji podatki Eurostata za letošnji marec sicer kažejo, da se je slika od tistega obdobja nekoliko spremenila. Avstrija ima še vedno najnižjo brezposelnost v Evropski uniji (4,9 odstotka), Hrvaška je ena od desetih držav EU, kjer je v zadnjem času narasla (s 16,6 na 17,3 odstotka), kar je eden največjih domačih problemov Milanovića, v Sloveniji pa je padla z 11,6 odstotka na 9,7 odstotka. Povprečna v vsej EU znaša 10,5 odstotka.
Še bistveno hujše so številke pri mladih, starih do 25 let. Na Hrvaškem znaša njihova brezposelnost 49 odstotkov, v Sloveniji 19,8 odstotka, v Avstriji 9,5 odstotka, s čimer je skupaj z Nemčijo edina, ki je to številko spravila pod deset odstotkov. V vseh treh državah je brezposelnost mladih nekoliko upadla, a ne bistveno. »Brezposelnost mladih je na Hrvaškem bolj izražena kot v Sloveniji in še bolj kot v Avstriji, ki je vsaj kar zadeva to težavo najbolj napredna v Evropi. Kar je dosegla, povzroča zavist pri vseh drugih državah v Evropi,« je dejal Milanović. Faymann pa pravi: »Nekateri se sprašujejo, ali je mirno sobivanje v Evropi sploh še na dnevnem redu ali naj o tem govorimo le ob obletnicah, kot je stota prve svetovne vojne. Toda če nam na gospodarskem in socialnem področju ne bo uspelo povečati sodelovanja... potem za naše otroke ne bomo v zadostni meri izboljšali prvega pogoja mirnega sobivanja.«
Naslednje srečanje trilaterale bo na Hrvaškem, morda že letos.
