Ko se je ukrajinski predsednik Petro Porošenko včeraj v Bruslju podpisal pod pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, je to storil z istim nalivnim peresom, ki so ga novembra lani v Litvi pripravili za podpis istega sporazuma tedanjemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču. Zadnji si je tedaj ob pritisku Rusije premislil, tokrat dilem ni bilo. »Zgodovinski dogodki so neizogibni,« je Porošenko ob podpisu komentiral simboliko, ki zaokroža dobrega pol leta turbulentnih dogodkov glede približevanja Ukrajine Evropski uniji, ne končuje pa drugih plati velike krize v državi.

Pol milijarde dolarjev carin manj

Politični del pridružitvenega sporazuma sta Ukrajina in Evropska unija sicer podpisali že marca, včeraj pa sta udarili še pečat na njegov gospodarski oziroma prostotrgovinski del. Ta Ukrajini, ki je sporazum podpisala sočasno kot Moldavija in Gruzija, prinaša bolj prost dostop do petstomilijonskega trga EU, kar naj bi njenim izvoznikom zaradi umika carinskih dajatev na leto prineslo pol milijarde dolarjev. Zaradi tega naj bi se povečal ukrajinski izvoz v EU in sčasoma prinesel enoodstotno rast BDP. Obenem pa vse tri države čaka zahtevno in boleče prilagajanje evropskim normativom. Na drugi strani Rusija, kamor Ukrajina proda 27 odstotkov vsega izvoza, napoveduje povračilne ukrepe v obliki višjih carin in ukinitve dvostranskega trgovinskega sporazuma. EU Rusiji zagotavlja, da sporazum ne gre na njen rovaš, in ji ponuja dialog o njegovih vplivih na njeno gospodarstvo.

Kaj bo storilo Pridnestrje

Morda še bolj kot ekonomski je pomemben strateški vidik sporazumov. Pomenijo namreč natančno tisti korak, ki si ga je Rusija lani tako zelo prizadevala ustaviti, saj pomeni ukrajinsko, pa tudi moldavsko in gruzijsko približevanje EU veliko spremembo v območju, ki ga Moskva pojmuje kot sfero svojega vpliva. To bo lahko imelo velik vpliv na politični razvoj dogodkov. V Moldaviji je regija Pridnestrje izrazito proruska in praktično povsem avtonomna. Tam so že pred časom opozarjali, da bodo v primeru podpisa pridružitvenega sporazuma razpisali referendum o samostojnosti in priključitvi Rusiji. Gruzijski odnosi z Rusijo so že dolgo napeti, posebej od vojne leta 2008, po kateri je Moskva priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije. Ukrajinski vzhod pa je že tako ali tako v napol državljanski vojni. Včeraj se je tam sicer končalo sedemdnevno premirje, ki ga je razglasil Porošenko in napovedal njegovo nekajdnevno podaljšanje, separatisti pa so izpustili štiri opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so jih zadrževali od maja.

EU grozi s sankcijami

Evropska unija je na včerajšnjem vrhu v Bruslju tudi zagrozila Rusiji z novimi sankcijami, če do ponedeljka ne izpolni več zahtev, od pogajanj o izvedbi Porošenkovega mirovnega načrta do učinkovitega nadzora meje, prek katere naj bi separatisti dobivali vojaško pomoč, in vrnitve nadzora na treh mejnih prehodih. Da s tem mislijo resno, so voditelji EU hoteli povedati tudi s sporočilom, da so se na temo sankcij pripravljeni sestati kadar koli na izrednem evropskem vrhu.

Rusija je na drugi strani očitno zelo vznemirjena. Nekateri mediji ocenjujejo, da je podpis sporazumov velikanski neuspeh za Moskvo. Kako napeti so odnosi s sedanjo vladno garnituro v Kijevu, kaže komentar svetovalca ruskega predsednika Sergeja Glazjeva, da je Porošenko »nacist«. Dejal je tudi, da »bo po podpisu sporazuma z EU evropska javnost presenečena, ko bo ta nacistični Frankenstein, ki so ga spočeli evropski birokrati in nekateri politiki, potrkal na vrata evropskih držav«.

Širitve EU še ni na vidiku

Vse to sicer ni zmotilo velikih besed ob včerajšnjem podpisu sporazumov. Porošenko je dejal, da je država z njim pokazala jasno izbiro v prid članstvu v Evropski uniji, čeprav tega še ni na vidiku, saj so v prestolnicah 28 držav članic do novih širitev večinoma zelo zadržani. Ocenil je tudi, da je včerajšnji dan za Ukrajino največji po neodvisnosti leta 1991 in da je sporazum »simbol zaupanja in nezlomljive volje«, potem ko ga Janukovič lani ni hotel podpisati, kar je peljalo v proteste, nasilje, njegovo odstavitev, prihod prozahodnih oblasti, odcepitev Krima in napetosti ter spopade na vzhodu države.