Atene že od pomladi čakajo na naslednji obrok posojila v okviru že dogovorjene pomoči, ki znaša 31,5 milijarde evrov. Do konca leta bi morala država, ki je stalno na robu bankrota, dobiti še dva obroka, vsi trije skupaj so težki okoli 44 milijard evrov.
Sprva je trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bdi nad izpolnjevanjem pogojev za pomoč, posojila zadržala, ker Grčija ni opravila domače naloge.
Torkov sestanek ni prinesel dogovora
Po sestanku minuli torek, ki se je zavlekel v zgodnje jutranje ure, a ni prinesel dogovora, pa je trojka sicer ocenila, da je ukrepanje Aten zadovoljivo, a naslednjih tranš še ni sprostila, ker se mednarodni posojilodajalci niso mogli dogovoriti o tem, kako bodo zagotovili dodatno financiranje Grčije in kaj bodo storili z njenim neukročenim javnim dolgom.
Z že odobrenim odpustkom - dveletnim podaljšanjem roka za znižanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja na leto 2016, ki so ga Atene dobile v zameno za najnovejši sveženj varčevalnih ukrepov in reform, namreč država potrebuje še okoli 32,6 milijarde evrov. Poleg tega bo potrebovala še dodatno popuščanje, saj javnega dolga ne bo znižala pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2020, kot je dogovorjeno.
Bo IMF pristal na kompromis?
Šef evroskupine Jean-Claude Juncker se zavzema za podaljšanje tega roka na leto 2022, medtem ko prva dama IMF Christine Lagarde vztraja pri letu 2020. IMF naj bi bil sedaj po neuradnih navedbah pripravljen pristati na kompromis, da se dolg do leta 2020 zniža na 124 odstotkov BDP.
V tem kontekstu se vse glasneje omenja možnost, da bi Grčiji tudi javni upniki odpisali del dolga, potem ko so ji zasebni upniki že odpisali za približno 107 milijard evrov dolga.
Nemška časnika Spiegel in Welt am Sonntag danes pišeta o tem, da je bil minuli teden v Parizu tajni sestanek glavnih igralcev v grški drami, ki so razpravljali o delnem odpisu dolga leta 2015. Po navedbah Spiegla bi se z načrtovanim odpisom grški dolg do leta 2020 znižal na 70 odstotkov BDP.
Schäuble naklonjen delnemu odpisu, Merklova ne
Na sestanku je bil po poročanju nemških časnikov tudi nemški minister Wolfgang Schäuble, ki naj bi bil delnemu odpisu naklonjen, čeprav mu kanclerka Angela Merkel nasprotuje.
Die Welt še piše, da bi bila napoved delnega odpisa dolga v letu 2015 za Grčijo pomembna spodbuda k izpolnjevanju bolečih ukrepov in reform v sklopu drugega programa pomoči. Član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen je v pogovoru za ta nemški časnik sicer že zanikal, da naj bi bil odpis dolga del novih ukrepov v pomoč Grčiji.
Finančni ministri držav v območju evra so po neuradnih navedbah v soboto na telefonski konferenci, na kateri so pripravili teren za ponedeljkovo srečanje, dosegli napredek pri iskanju dogovora o tem, kako zagotoviti dodatno financiranje Grčije in ukrotiti njen dolg.
Ministri še niso določili višine nove obrestne mere
Ministri naj bi se strinjali, da bodo znižali obrestne mere na že odobrena posojila Grčiji, a višine te nove, znižane obrestne mere še niso določili. Prav tako naj bi se dogovorili, da se bodo ECB in centralne banke v območju evra odpovedale delu dobička, ki ga imajo od grških državnih obveznic, ter da bo začasni krizni mehanizem EFSF na sekundarnem trgu odkupil del grškega dolga.
Kljub tem spodbudnim novicam se pred ponedeljkovim srečanjem pojavljajo tudi napovedi, da končnega dogovora niti v tretje ne bo in da bo ta dosežen šele na naslednjem rednem srečanju evroskupine, ki bo 3. decembra. Ministri se bodo sicer v ponedeljek predvidoma sestali že opoldne, medtem ko sestanke običajno začenjajo pozno popoldne.
Zasedanja evroskupine se bo v ponedeljek v Bruslju udeležil tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič.
