V nedavnem napadu v odročni jemenski provinci Hadramaut so ameriški komandosi in pripadniki jemenskih varnostnih sil ubili sedem ugrabiteljev iz vrst Al Kaide Arabskega polotoka (AQAP) ter iz njihovih rok osvobodili šest Jemencev ter državljana Saudske Arabije in Etiopije. Kot je v četrtek povedala tiskovna predstavnica ameriškega sveta za nacionalno varnost Bernadette Meehan, je njihova vlada razpolagala z zanesljivimi informacijami, da v jami pri Hadžr al Sajarju teroristi zadržujejo 33-letnega Luka Somersa, zato je predsednik Obama izdal ukaz za akcijo zdaj že znamenitih Tjulnjev. »Žal se je izkazalo, da Luka ni bilo tam,« je ob razkritju tajne operacije dejala Meehan dan zatem, ko je AQAP objavila video s posnetkom Somersa in grožnjo, da ga bodo usmrtili, če ZDA ne izpolnijo njihovih zahtev, ki pa jih niso obelodanili. Posnetek, katerega avtentičnost še ni bila potrjena, se je na youtubu pojavil v sredo, mož, ki se na njem predstavi kot Somers, pa na njem prosi »za vsako pomoč, ki mu jo lahko ponudijo v tem položaju«.
Somersova prošnja je najprej spodbudila njegovo mater in brata, da sta se prek videa obrnila na ugrabitelje in jih prosila, naj bodo milostni in sina izpustijo. Pri tem sta poudarila, da je Luke »samo poskušal delati kaj dobrega za jemenske ljudi«, mati Paula pa se je ob opazki, da je Luke »videti zdrav«, za to zahvalila. Ugrabitelji so ameriški vladi dali tri dni časa za izpolnitev njihovih zahtev, a zaradi zadnjih grozljivih usmrtitev zdaj že kritizirana politika Washingtona, da se s teroristi ne pogaja, ostaja neomajna. To pomeni tudi, da najožji sorodniki praviloma ostajajo brez informacij o reševalnih poskusih Pentagona, hkrati pa odvrnjeni od tega, da bi skušali sami navezati stike z ugrabitelji in se seznaniti z njihovimi zahtevami.
Pogajanja ne pridejo v poštev
Po navedbah jemenskega obrambnega ministrstva so ugrabitelji Somersa ter nekega Britanca in Južnoafričana premestili dva dni pred ameriško reševalno akcijo. Podoben neuspeh so Tjulnji doživeli tudi pri poskusu reševanja novinarja Jamesa Foleyja, le da je Bela hiša akcijo po pritisku medijev in družine obelodanila šele po njegovem obglavljanju sredi letošnjega avgusta. Tajnost reševalnih poskusov so opravičevali s skrbjo, da bi podatki o njih otežili prihodnje tovrstne vojaške akcije, čeprav so po drugi strani precej na široko pojasnjevali rešitev dveh humanitarnih delavcev, Američanke Jessice Buchanan in Danca Poula Hagna Thisteda iz rok somalijskih piratov januarja 2012 ter spektakularno osvoboditev kapitana ladje Maersk Alabama Richarda Phillipsa aprila 2009. Za izogibanje razkrivanju podrobnejših informacij o neuspešnem reševanju škotske humanitarne delavke Linde Norgrove, ki so jo v afganistanski provinci Kunar ugrabili talibani, obstaja vzrok. Norgrovejevo je ubila bojna granata ameriških reševalcev, ki kasneje niso znali prepričljivo pojasniti, zakaj v prostoru, za katerega so vedeli, da se v njem nahaja talka, za onesposobitev ugrabiteljev niso uporabili dimnih oziroma zvočnih granat. Še bolj kontroverzno je bilo reševanje prve ameriške vojakinje v ujetništvu. 19-letna Jessica Lynch se je med invazijo na Irak marca 2003 po eksploziji obcestne bombe znašla v iraški bolnišnici, njeno rešitev pa je Pentagon propagandno učinkovito napihnil. Česa podobnega se seveda ni dalo storiti z operacijo Eagle Claw, ki ostaja najbolj razvpita neuspešna ameriška reševalna akcija. Polom v Iranu, kjer so študenti po islamski revoluciji leta 1979 zadrževali 53 ameriških diplomatov, je namreč spodnesel Carterjevo ponovno izvolitev.
