Kljub pritiskom iz EU in ZDA Francija, vsaj za zdaj, noče razveljaviti pogodbe z Rusijo iz leta 2011 o prodaji dveh gigantskih in najsodobnejših vojaških ladij. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je izjavil, da bo Francija o tem sprejela odločitev šele oktobra, torej tik preden bi morala Rusiji izročiti prvo večnamensko nosilko helikopterjev. V Parizu se obotavljajo tudi zato, ker je zaradi gradnje teh velikih ladij, ki sta skupaj vredni 1,2 milijarde evrov, delo dobilo okoli tisoč Francozov, med katerimi brezposelnost vsako leto nezadržno narašča.
Prva večnamenska nosilka helikopterjev se bo imenovala Vladivostok in bo zasidrana v istoimenskem pristanišču na Daljnem vzhodu, druga, ki jo bi morala Francija Rusiji predati leta 2016, pa se bo imenovala Sevastopol in bo tudi zasidrana v pristanišču z istim imenom, torej bo del ruske črnomorske flote. S takšno ladjo, ki ima nosilnost 20.000 ton, je šla Francija s helikopterji v napad na Gadafijeve sile pred tremi leti. Nosilka helikopterjev mistral, ki je ponos francoske orožarske industrije, lahko prepelje tudi veliko število čet in opreme, v njej pa je lahko tudi bolnišnica ali poveljstvo. Zaradi večnamenske uporabe jo imenujejo švicarski nož.
Zavezniške kritike
Za Vladimirja Putina bi bil nakup obeh ladij pomembna pridobitev že zato, ker Rusija nima ladje za takšno večnamensko uporabo. Poleg tega bi Rusija, ki je sodelovala pri gradnji njunih trupov, s pridobitvijo teh nosilk helikopterjev odslej lahko sama izdelovala takšne ladje. Sploh bi Moskva dobila dostop do dela najsodobnejše zahodne tehnologije, predvsem glede elektronike, sistemov komunikacije in radarjev. Tako ni presenetljivo, da je francoski podpis pogodbe leta 2011 izzval kritike v Natu.
V primeru prekinitve pogodbe bi morala francoska država skrbeti še za tisoč brezposelnih več in plačati okoli milijardo evrov za gradnjo obeh ladij, saj je jamčila za njun izvoz. Rusija pa je že zagrozila, da bo v primeru prekinitve pogodbe zahtevala vso odškodnino, ki ji po pogodbi pripada in katere višina ni znana. Torej bi se povečala že tako prevelika brezposelnost in previsok proračunski primanjkljaj.
Po drugi strani pa na francosko vlado pritiskajo ZDA in evropske države, tudi Velika Britanija in Nemčija, ki sta ta teden zaradi ruske priključitve Krima ustavili izvoz vojaške opreme Rusiji. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je bil tako v torek, ko je na radiu Europe 1 govoril o prodaji nosilk helikopterjev, v vidni zadregi: »Ob takem ravnanju (Rusije) ne moremo brez zadržkov ves čas izvažati orožja. A obstaja tudi realnost zaposlovanja in gospodarstva.« Podobno kot včeraj obrambni minister Le Drian pa ni izključil možnosti skupnega evropskega embarga proti Rusiji.
V Franciji je sicer slišati, da bi ob prekinitvi pogodbe z Rusijo ladji lahko prodali komu drugemu. »Takšno vrsto ladje je lažje prodati kot jedrsko podmornico ali letalonosilko,« pravi Robert Ranquet, namestnik direktorja pariškega inštituta za študije o nacionalni obrambi. »Uporablja se jo lahko tudi v humanitarne namene.« V Rusiji pa provladni dnevnik Izvestja piše, da bi lahko že zdaj sami izdelali takšno ladjo, tudi zato, ker naj bi iz Francije že dobili vse za to potrebne načrte. mš