Veleposlanik ZDA je včeraj dejal, da bi bila kandidatura Türka lahko »izgubljena priložnost« za Slovenijo, ki je po njegovem idealna država, da ponudi osebo za položaj prvega človeka OZN. O Türku je dejal, da »bi lahko naštel šest stvari, ki jih je naredil kot predsednik, ki so odtujile pol slovenske družbe... Recimo (izjava), da so množična grobišča drugorazredna tema, imenovanje državnega tožilca, ki je preganjal duhovnike, kritika papeškega nuncija, ki je to omenil v cerkvi. Takšne stvari si v prestolnicah zapomnijo, in ne le v Washingtonu,« je dejal Mussomeli in dodal, da so nekdanji sodelavci Türka v OZN, kjer je delal »zelo dobro, šokirani, ko prebirajo poročila o njegovem delu v času predsedovanja Sloveniji«.
Brez enotnosti doma bo težje
Dejal je, da ima Türk izredne izkušnje, znanje in inteligenco, da pa o kandidaturi ni enotnosti niti v Sloveniji, kar jo bo otežilo, se pa da stvari še urediti. Dodal je tudi, da ZDA še nekaj časa ne bodo odločale o podpori kandidatom in da lahko podprejo tudi Türka, če se bo zdel najboljši.
Türk, ki je bil med letoma 2000 in 2005 pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anana za politične zadeve, je dejal, da mnenja veleposlanika ne komentira. Je pa odgovoril na nekatere očitke, rekoč, da predsednik države v procesu imenovanja generalnega državnega tožilca ne sodeluje, kar zadeva množična grobišča, pa »sem večkrat obsodil povojne poboje in se zavzel za kazenske preiskave in pietetni pokop, hkrati pa zavrnil politična manipuliranja v zvezi s tem«, je zapisal Türk v elektronskem pismu. Svojo izjavo glede grobišča v Hudi Jami leta 2009 je takrat pojasnil z besedami, da so drugorazredna tema »politične manipulacije okrog povojnih pobojev«, ne pa grobišča.
Leta 2012 je bil kritičen Türk
Türk je bil leta 2012, ko je bil še na položaju predsednika države, javno kritičen do Mussomelijevih izjav ob oblikovanju nove vladne koalicije. Takrat je dejal, da se izjave vmešavajo v občutljivo tematiko sestavljanje vlade v Sloveniji in da pričakuje ukrepe zunanjega ministrstva, saj »vlad ne sestavljajo veleposlaniki«.
Türkov kabinet je lani decembra potrdil, da je pripravljen kandidirati za generalnega sekretarja OZN in za to dobil podporo vlade, predsednika Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla Erjavca. Volitve bodo leta 2016, pri čemer mora kandidat dobiti podporo ali vsaj vzdržan glas vseh petih stalnih članic varnostnega sveta, torej tudi ZDA, izvoli pa ga generalna skupščina. Generalni sekretarji izmenjaje prihajajo iz različnih regionalnih skupin v OZN, pri čemer naj bi bila naslednja na vrsti vzhodna Evropa.
Problem je nadzor guantanamovca
Glede premestitve enega upornika iz Guantanama v Slovenijo je Mussomeli dejal, da obstajajo težave zaradi zahtev ameriškega kongresa in slovenske zakonodaje. Potem ko je Slovaška sprejela zadnje tri Ujgure, za katere kongres ni postavil omejitev pri premestitvah iz Guantanama, so tam ostali le še takšni priporniki, za katere veljajo različni varnostni zadržki, ki zahtevajo nadzor, javljanje ali omejitev gibanja takšnih oseb, česar slovenski zakoni načeloma ne omogočajo. »Ker so vsi Ujguri odšli, zdaj preučujemo, kaj je sploh mogoče storiti,« je dejal. Pogovori o tem sicer potekajo z zadnjimi tremi vladami, tudi s sedanjo Alenke Bratušek.
Glede obiska slednje v Beli hiši je Mussomeli dejal, da bi mu bilo ljubše, če se obisk zgodi pod novim veleposlanikom. Kdaj bo ta prišel, ni znano. Mussomeli pa pričakuje, da do začetka julija.
Glede privatizacije v Sloveniji pa oblastem očita, da razpisni pogoji niso jasni ali se naknadno spreminjajo in prilagajajo, kar se je nazadnje zgodilo v primeru podjetja Fotona. Zato je Slovenija pri vlagateljih na slabem glasu. Je pa dejal, da obstajata dve podjetji, ki se zanimata za Radensko, eno od teh naj bi bila Coca-Cola.