»Znotraj socialistične stranke imamo na eni strani Chavezovega izbranca Nicolasa Madura, na drugi pa Diosdada Cabella, ki izhaja iz vojske. Cabello je bil med Chavezovimi prvoborci in pripada vojaškim, bolj nacionalističnim krogom, ki nimajo take potrebe po sodelovanju s Kubo, kot jo je imel Chavez, medtem ko je Maduro ta bolj 'kubansko' usmerjen,« je razložil Badalič. Tecco, ki ga nekoliko skrbi Madurovo pomanjkanje karizme, pa ob teh dveh strujah omenja še tretjo - Chavezov zet Jorge Arreaza znotraj socialistične stranke vodi skupino mladih. Tecco poudarja, da gre za precej močno skupino, ki bi lahko zadeve »obrnila na glavo«.

Glede na zgodovino državnih udarov v Venezueli je namreč treba upoštevati, da je vojska zelo pomemben dejavnik, je poudaril Badalič. Tecco ob tem spominja, da je Chavez po poskusu državnega udara leta 2002 zagotovo temeljito prečistil vojaške vrste.

Tecco kot enega od možnih scenarijev izpostavlja tudi, da bi se Maduro lahko zgledoval po starih socialističnih revolucionarjih in poskusil popolnoma prevzeti oblast v državi.

V prihodnosti bo zanimivo

»Združena socialistična stranka Venezuele bo zagotovo nadaljevala Chavezovo politiko, vprašanje pa je, kaj bo pa naredila druga stran. Ta stran je že prevzela bolj levi diskurz, ker se je enostavno morala prilagoditi, vprašanje pa je, koliko jim bodo ljudje dejansko verjeli. Ta chavistična stran vedno straši, da bo Chavezova zapuščina uničena, če oblast prevzame nasprotna stran,« je opozoril Badalič.

Spomnil je tudi, da se je na minulih predsedniških volitvah Henrique Caprilles proti Chavezu izkazal kot zelo dober kandidat. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo proti nekomu, ki bo šibkejši, ki ne bo imel te Chavezove karizme,« je dodal Badalič, ki misli, da bo boj za njegovo nasledstvo kar odprt. »Je pa res, da bodo chavisti zdaj igrali na ta čustva Venezuelcev ob smrti Chaveza,« poudarja.

Za Tecca vprašljiva tudi enotnost desnice

Tecco pa poudarja, da je zdaj pričakovati velik pritisk s strani opozicije, ki ji bodo pomagale tudi zunanje sile. Dodal je, da ni nujno, da bo predsedniški kandidat desnice znova Henrique Caprilles, ker je ta zelo socialdemokratsko usmerjen. »Popolnoma možno je, da bodo pobudo v opoziciji prevzele bolj desne skupine,« razmišlja Tecco in opozarja, da se zna tudi desnica razdrobiti.

Se pa strinja z Badaličem, da ob prihajajočih volitvah desnica nima nobenih možnosti, saj bo »emocionalni element« takoj po Chavezovi smrti enostavno prevelik. Dodal je, da bo Chavez postal mit. »To je človek, ki ga ljudje bodisi ljubijo bodisi sovražijo. Imel je znanje, bil je razgledan, vladal pa je kot vojak,« je Chaveza opisal Tecco. Izpostavil je tudi Chavezovo vizijo povezovanja Latinske Amerike.

Pokazal je, da so spremembe mogoče

Venezuela je v Chavezovem času prevzela eno vodilnih vlog v Latinski Ameriki, opozarjata tako Badalič kot Tecco. Chavez se je izpostavil kot vodja »prave, odločne levice, ki se je pripravljena boriti za ljudstvo«, razmišlja Badalič. »Če pogledamo večino ekonomskih kazalcev v času teh štirinajstih let Chavezove vladavine, so ti pozitivni. Njegova ekonomska politika je stremela k temu, da bi se čim več ljudi izkopalo iz revščine. V Venezueli je zdaj manj revščine kot pred Chavezom, v času njegove vladavine pa je postala tudi najmanj razslojena država v Latinski Ameriki,« spominja Badalič. Tecco je poudaril, da se je odstotek revščine v državi v času Chaveza prepolovil oz. da se je od leta 2003 do 2011 zmanjšal s 62,1 odstotka na 31,5 odstotka.

Chavez je po Badaličevih besedah postal simbol južnoameriške levice: »Nekateri so mu v določeni meri tudi sledili, denimo Evo Morales v Boliviji, pa Rafael Correa v Ekvadorju. Pokazal je, da je mogoče narediti spremembe, ki vodijo v neko izboljšanje življenja najrevnejših prebivalcev države.«

Simon Tecco sicer napoveduje, da se bo Venezuela znašla v težki gospodarski situaciji in da je vprašanje, kako bo to vplivalo na bolivarsko revolucijo. Spomnil je na ogromne zaloge nafte v Venezueli in na dejstvo, da bodo na državo zdaj zagotovo močno pritisnile razne multinacionalke, ki jim je Chavez prej zapiral vrata.

Zoperstavil se je ameriškemu imperiju

V svetovnem merilu se je Chavez uveljavil kot nekdo, ki se je zoperstavil ameriškemu imperiju, je opozoril Badalič. »Pokazal je, da se lahko kot predsednik suverene države, ki suvereno zastopa interese soljudi, zoperstavi ameriškim interesom. ZDA so v Venezueli vedno imele svoje interese, predvsem naftne, in on se je zoperstavil ropanju teh naravnih dobrin. Zaradi tega so ZDA pomagale, financirale organizacije, ki so leta 2002 izvedle ta državni udar,« je pojasnil in spomnil tudi na nekatere druge poskuse spodkopavanja Chaveza. Dodal je, da se je situacija z ameriškim osredotočenjem na vojno v Iraku in Afganistanu pozneje umirila.