Težko se je spomniti, kdaj je ameriški ali kubanski predsednik v svetu nazadnje naletel na toliko odobravanja za kakšno politično potezo kot po sredini napovedi normalizacije odnosov med državama. Od Latinske Amerike do Kitajske so voditelji pozdravljali odločitev, da se Washington in Havana odmakneta od dediščine hladne vojne in po več kot pol stoletja spet vzpostavita diplomatske odnose ter omilita omejitev v trgovini in potovanjih.
»Danes je začel padati še en zid,« je novico komentirala šefinja evropske diplomacije Federica Mogherini. Na zasedanju članic skupnega trga Južne Amerike Mercosur v Argentini so delegati ob novici spontano uprizorili velik aplavz. Kuba je bila namreč dolgo točka napetosti med Združenimi državami in Latinsko Ameriko zaradi politike Washingtona do Havane. Celo venezuelski predsednik Nicolas Maduro je našel pohvalne besede za Baracka Obamo kljub temu, da je slednji pretekli teden podpisal zakon o sankcijah proti njegovi državi.
Moskva pozdravlja priznanje, da sankcije ne delujejo
Tudi Moskva je pozdravila dogovor Kube in ZDA, obenem pa opozorila na očitno neskladje: Obama je v napovedi normalizacije odnosov s Kubo povedal, da pol stoletja star embargo preprosto ne prinaša želenih rezultatov in ne koristi ameriškim interesom. To pa je storil le dan po tem, ko je Bela hiša podprla nove sankcije proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. »Ameriški predsednik je prepoznal neučinkovitost dolgoletnih poskusov izolacije Kube. Upamo lahko le, da bo Washington hitreje spoznal neučinkovitost podobnih sankcij proti drugim državam,« so zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu.
Posebno vlogo v dogovoru je odigral papež Frančišek, ki so ga že letos omenjali kot mogočega Nobelovega nagrajenca za mir. Ko je izvedel za pogovore med stranema, ki so potekali skupno osemnajst mesecev, je Obami in Raulu Castru poslal pismi in ju spodbudil k nadaljevanju pogajanj, na koncu pa se je ponudil tudi kot porok, da bo izmenjava zapornikov, ki je potekala v torek pred uradno naznanitvijo dogovora, tekla po dogovoru. Papeža je s pogovori s Kubo seznanil Obama, poglavar Rimskokatoliške cerkve pa je s pismoma obema voditeljema letos jeseni pripomogel k iskanju končne rešitve. Frančišek je prvi papež iz Južne Amerike in odlično pozna razmere na Kubi. Rimskokatoliška cerkev pa ima na Kubi sicer velik vpliv in sta jo obiskala oba Frančiškova predhodnika. Sicer pa je tudi sam Obama v sredo dejal, da bi rad obiskal Kubo, na kateri je bil uradno doslej le en ameriški predsednik – Calvin Coolidge leta 1928 na panameriški konferenci v Havani. Je pa bolj verjetno, da bo Kubo najprej obiskal zunanji minister John Kerry.
Doma več polemike
Če so dogovor pozdravljali po vsem svetu, pa so mnenja tudi različna v samih Združenih državah. Večina republikanskih politikov in tudi posamezni demokrati so se izrekli proti dogovoru, ki med drugim predvideva odprtje ameriškega veleposlaništva na Havani, dvig vsote, ki jo ameriški Kubanci lahko pošiljajo sorodnikom, olajšanje potovanja na Kubo za določene skupine ljudi in olajšanje gospodarskega embarga. Republikanski senator s Floride Marco Rubio je dejal, da bo dogovor omogočil Castru, da se utrdi na oblasti. Bivši guverner Floride Jeb Bush, ki velja za enega najbolj izpostavljenih mogočih republikanskih predsedniških kandidatov čez dve leti, pa je dejal, da gre »za še en spodrsljaj predsednika v zunanji politiki«. Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da so v zadnjem obdobju Američani bolj naklonjeni normalizaciji odnosov s Kubo. Ker večina kubanske skupnosti v ZDA živi na Floridi kot eni najpomembnejših zveznih držav na predsedniških volitvah, pa bi Obamova odločitev lahko imela posledice tudi na razplet volitev čez dve leti.
