Srbija bo razmeroma hitro nova evropska polnopravna članica
Obenem sporazum po Šukljetovih besedah pomeni, da se bo evropska širitev v regiji nadaljevala. "Srbija bo razmeroma hitro nova evropska polnopravna članica," napoveduje. Vsebina sporazuma bo in že je različno interpretirana, toda to je pri tako velikih in pomembnih sporazumih vnaprej predvidljivo in pričakovano, pravi Šuklje.
Za beograjske pogajalce je po njegovem mnenju izjemno pomembno, da so bila priznana velika pooblastila skupnosti srbskih občin, ki bo imela v Kosovski Mitrovici svoj sedež in skupščino, predsednika ter neke vrste vlado, odločilno izbiro pri iskanju regionalnega šefa policije ter okrožno sodišče.
Spremenjena je bila tudi 14. točka sporazuma, ki je govorila o neomejenem včlanjevanju Kosova v mednarodne organizacije, vključno z ZN, v dikcijo, da se obe strani obvežeta, da si ne bosta medsebojno preprečevali poti v evropske integracije. Brez te ključne spremembe srbska stran sporazuma ne bi mogla parafirati, pravi Šuklje.
Odločilno: Začetek pristopnih pogajanj državna prioriteta Srbije
Kar zadeva odločitev, da po neuspehu zadnjega kroga pogajanj vendarle poskusijo še enkrat doseči dogovor, Šuklje med drugim pravi, da je bilo odločilno stališče srbske politične večine, da sta Evropska unija in začetek pristopnih pogajanj državna prioriteta.
Po pogajalskem krogu prve dni aprila je bilo po njegovih besedah tudi bolj ali manj jasno, da bodo tako iz Bruslja kot iz Washingtona opravili konzultacije s Prištino. "Neko obdobje velike podpore Prištini se je pač končalo," meni. Nadaljevanje pogajanj je bilo tudi posledica tega, da je bilo vanje vloženo preveč, da bi jih lahko enostavno neuspešno končali, je dodal.
Vladajoča koalicija v Srbiji sposobna razrešiti tabu teme
Spomnil je še, da je s podpredsednikom srbske vlade Aleksandrom Vučićem februarja letos sodeloval na razpravi v Berlinu o razmerah v regiji. "Iz njegovega nastopa je bilo razvidno, da je vladajoča koalicija v Srbiji sposobna odpreti in tudi razrešiti mnoge tabu teme državne politike. Tudi vprašanje Kosova," je dejal Šuklje.
Po njegovem mnenju tudi zaradi tega zahteve Albancev z juga Srbije glede njihovega statusa, ponovljene prvič po letu 2001, niso dobile pričakovane washingtonske in še manj bruseljske podpore.
