Za resolucijo je glasovalo 175 poslancev, proti jih je bilo 19, dva pa sta se vzdržala. Resolucijo je podprla vladajoča koalicija, demokrati (DS), Zveza vojvodinskih Madžarov (SVM), Srbsko gibanje prenove in Demokrščanska stranka Srbije (SPO-DHSS). Proti pa so glasovali poslanci Demokratske stranke Srbije (DSS), Lige socialdemokratov Vojvodine in Liberalno demokratske stranke (LDP).
Prvotno besedilo je bilo spremenjeno s tremi amandmaji, ki jih je predložil Odbor za Kosovo in Metohijo ter so sledili dogovorom srbskega predsednika Tomislava Nikolića in premiera Ivice Dačića s predsedniki poslanskih skupin. Polemična razprava je sicer trajala več kot 14 ur, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
DS je v enem od amandmajev, ki pa ga je kasneje umaknila, zahtevala, da izvorno besedilo Nikolićeve vladne platforme, ki so jo podprli Srbi na Kosovu, vključijo kot del obrazložitve resolucije. Ta je vsebovala možnost prekinitve dialoga s Prištino, pa tudi načelo, da ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse. Omenjeno so iz platforme umaknili zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti.
Platformo o Kosovu in spremljajočo resolucijo, ki naj bi bila temelj državne politike do Kosova, sta 9. januarja na skupni seji sprejela vlada in predsednik države Nikolić. Vsebine platforme sicer niso objavili, predvidela pa naj bi najširšo možno ozemeljsko in politično avtonomijo za srbske občine na severu Kosova.
