Usmeritev v prihodnost

Podobno meni tudi evropski komisar za širitev Štefan Füle: »Srbija in Kosovo sta dokazala, da se lahko osredotočita na prihodnost, namesto da ostajata vkovana v preteklost ... To je dobra novica za ljudi v Srbiji in na Kosovu ter za celotno regijo.«

Priporočili je evropski komisar za širitev Štefan Füle danes predstavil ministrom EU, pristojnim za evropske in zunanje zadeve, na zasedanju v Luksemburgu.

Priporočili sta del poročil o napredku Srbije in Kosova, ki ju je komisija minuli teden preložila v pričakovanju dogovora v okviru dialoga Beograda in Prištine. Po petkovem parafiranju dogovora o severu Kosova je poročili dokončala in danes tudi sprejela.

Vidno in trajno izboljšanje odnosov s Kosovom

V poročilu o Srbiji ugotavlja, da je država izpolnila ključno prednostno nalogo: stopila korake naprej k »vidnemu in trajnemu izboljšanju odnosov s Kosovom«.

Prav tako si je Srbija po oceni Bruslja v minulih mesecih prizadevala za oživitev reform za zagotovitev delovanja pravne države, neodvisnost ključnih institucij, svobodo medijev, nediskriminacijo, zaščito manjšin, boljše poslovno okolje ter za pozitiven prispevek k regionalnemu sodelovanju, vendar bo ta prizadevanja morala še utrditi.

Sodelovanje Kosova v 22 programih EU

V poročilu o Kosovu komisija ugotavlja rezultate pri izvajanju niza kratkoročnih prednostnih nalog na področju vladavine prava, javne uprave, zaščite manjšin in trgovine, zato je priporočila začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Ta sporazum odpira vrata na nepovratno pot v unijo, odstrani trgovinske ovire ter opredeli skupne politične in gospodarske cilje.

Poleg tega je komisija sprejela predlog, ki bo Kosovu omogočil sodelovanje v 22 programih EU. Specifični pogoji sodelovanja v programih bodo odločeni v memorandumih o soglasju, ki bodo dorečeni med Evropsko komisijo in Kosovom.

Le štirje poslanci proti

Srbska vlada je danes potrdila sporazum o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Srbski parlament naj bi o sporazumu odločal še ta teden, parlament v Prištini pa ga je medtem v noči na ponedeljek že potrdil.

Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je sporazum, ki je nastal pod pokroviteljstvom Evropske unije, v Prištini potrdilo 89 od skupno 120 poslancev. Le štirje so glasovali proti in to večinoma poslanci nacionalističnega gibanja Samoopredelitev. Njihovi privrženci so medtem protestirali pred parlamentom.

Kot je v nagovoru v parlamentu v Prištini dejal kosovski premier Hashim Thaci, bo sporazum, ki so ga sklenili v petek v Bruslju, omogočil prihodnost obeh držav. Omogoča uresničevanje suverenosti Kosova na njegovem celotnem ozemlju. Odpravlja vzporedne srbske institucije in zagotavlja spoštovanje kosovskega ustavnega reda na vseh območjih države. Kot je še dejal, je sporazum, ki sta ga sklenila s srbskim premierjem Ivico Dačićem "najboljši možen dogovor v teh okoliščinah".

Sporazum je zdaj po dolgotrajnih koalicijskih usklajevanjih potrdila tudi srbska vlada. O njem bo predvidoma še ta teden glasoval tudi srbski parlament, glede na to, da so se koalicijske stranke uskladile še pred današnjo sejo vlade, pa je pričakovati, da bo sporazum potrjen, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Največ nasprotovanja v nacionalističnih strankah

Najbolj sporazumu nasprotujejo v nacionalističnih strankah; odločno proti so predvsem v Demokratski stranki Srbije nekdanjega premiera Vojislava Koštunice. Ta stranka je sicer tudi proti nadaljevanju srbskega približevanja evropskim integracijam, ker je EU dogovor s Prištino postavila kot pogoj za nadaljevanje pogajanj o približevanju Srbije.

Proti sporazumu so tudi Srbi na Kosovu, ki so začeli zbirati podpise, da bi prepričali vlado v razpis referenduma o sporazumu. Za danes so v Kosovski Mitrovici sklicali tudi proteste, še poroča APA.

Srbija in Kosovo sta v petek na desetem krogu pogovorov pod okriljem EU v Bruslju parafirala sporazum o normalizaciji odnosov med državama. Sporazum na podpis še čaka.

Kakšna naj bo stopnja avtonomije

Sporazum v 15 točkah sicer določa, kakšno stopnjo avtonomije naj uživa skupnost srbskih občin na severu Kosova. Med drugim določa, da je regionalna policija v tamkajšnjih štirih srbskih občinah del kosovske policije. Načelnik regionalne policije bo kosovski Srb, imenovalo pa ga bo kosovsko notranje ministrstvo, a s seznama imen, ki ga bodo predlagale omenjene štiri občine.

Določa tudi, da bo pravosodje delovalo v okviru pravosodnega sistema Kosova, da pa bo prizivno sodišče v Prištini oblikovalo senat, v katerem bodo večinoma srbski sodniki. Ta senat bo pristojen za omenjene štiri srbske občine. Oddelek prizivnega sodišča bo imel sedež v Kosovski Mitrovici, v vseh senatih tega okrožnega sodišča pa bodo imeli večino srbski sodniki.