Srbski politiki radi poudarjajo, da je Srbija najnaprednejša med vsemi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo, čeprav je srbski BDP še danes manjši kot leta 2008 in bo verjetno še nekaj let.
Srbsko gospodarstvo so podobno kot v Sloveniji napajala posojila, domača in tuja, ki so pustila za seboj razsut bančni sistem, preplavljen z več kot 23 odstotki slabih kreditov. Obseg posojil v Srbiji se je v letu in pol znižal za več kot 1,5 milijarde evrov, podjetja ne morejo do denarja, brezposelnost ostaja po nekaterih podatkih 21-odstotna, po drugih 25-odstotna, temu ustrezno je nizka tudi potrošnja. Medtem ko večji del Evrope vsaj medlo raste, in to kljub zmanjšanemu obsegu izvoza v Rusijo, s katero lahko Srbi še vedno intenzivno trgujejo, se Srbija sooča z najhujšo recesijo po letu 2009. Bruto domači proizvod (BDP) je na letni ravni upadel tako v drugem kot v tretjem četrtletju. Nazadnje celo za 3,7 odstotka, kar pomeni najintenzivnejše krčenje gospodarstva vse od kriznega leta 2009.
Izvoz odplaknile poplave in šibka Evropa
Če je povodenj te dni glavna skrb Slovencev, so Srbi občutili rušilno moč vode spomladi, ko so podivjane vode prekrile polja, uničevale podjetja in hiše. Škoda je izredna. Evropska komisija je tudi zato v jesenski napovedi znižala gospodarsko napoved za visokih 2,1 odstotne točke. V Srbiji lahko letos pričakujejo torej enoodstotno krčenje gospodarstva, medtem ko nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da so poplave odnesle kar tri odstotne točke BDP ali okoli milijardo evrov. Škoda, ki sama po sebi ne vpliva na BDP, v to številko ni všteta.
Najhuje jo je letos skupil izvoz, ki se po poplavah in šibkem povpraševanju iz EU ne more pobrati. V tretjem četrtletju se je na letni ravni celo znižal, vendar naj bi si do konca leta opomogel do te mere, da bo beležil štiriodstotno rast. A to je le slaba tolažba za Srbe, ki so po lanski odlični, 21,3-odstotni rasti izvoza letos pričakovali nadaljevanje izrednega trenda. Napovedovali so celo dvomestno rast izvoza, ki bi s tem prvič presegel 12 milijard evrov.
Slabši izvoz, slaba potrošnja
Srbski izvoz je dobil lani izreden pospešek iz Kragujevca, kjer imata srbska vlada in Fiat skupno tovarno. Prvi novi fiati 500L so res zapeljali s proizvodnih linij že v letu 2012, a glavnino so izvozili lani, ko je Fiat postal nenadoma daleč največji srbski izvoznik – kar petkrat večji od Naftne industrije Srbije na drugem mestu. Leta 2013 je vrednost izvoženih vozil poskočila z 1,23 na 2,23 milijarde evrov, od tega je Fiat izvozil za 1,53 milijarde evrov. Letos izvoz podobnega pospeška nima, razočarali so tudi nekateri veliki izvozniki, kot je lani tretji največji HIP Petrohemija Pančevo. Lanskega dosežka verjetno ne bo nadgradil niti Fiat, ki je v prvih treh četrtletjih čez meje poslal za 1,1 milijarde evrov avtomobilov. Še vedno pa čaka na morebitni dogovor med Moskvo in Beogradom o izvozni kvoti fiatov 500L v Rusijo.
Niti Rusija niti šibka rast izvoza ne bosta rešili Srbije pred recesijo, dokler ne bo začela rasti zasebna potrošnja. Obeti niso dobri, evropska komisija do leta 2016 ne vidi njene rasti, kar ob visoki brezposelnosti in nizkem razpoložljivem dohodku Srbov niti ni presenetljivo.
Položaj bi se lahko še dodatno zaostril. Srbska vlada je namreč znova obudila pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o novem dve milijardi evrov vrednem previdnostnem posojilu, a ta zahteva v zameno ostre ukrepe javnofinančne konsolidacije. Varčevanje bo najprej udarilo po žepu prebivalce Srbije. Plače vseh javnih uslužbencev, ki zaslužijo mesečno več kot 200 evrov (25.000 dinarjev), se bodo znižale za desetino, prav tako vse pokojnine, višje od 330 evrov. Teh izplača Srbija nekaj več kot 200.000 na mesec, preostalim 1,5 milijona upokojencem pa se bodo mesečni prihodki znižali za manj kot deset odstotkov, če bo seveda ustavno sodišče potrdilo zakon, ki to omogoča.
Druga zahteva IMF je pospešitev privatizacije, ki ima v Srbiji malo podpore. Kljub temu je vršilka dolžnosti Agencije za privatizacijo Marijana Radovanović prepričana, da bodo prve prodaje že januarja prihodnje leto. Vlagatelji naj bi že pokazali veliko zanimanje za vlaganje v srbska podjetja. Na seznamu za privatizacijo sta za zdaj 502 podjetji, na Agencijo za privatizacijo pa naj bi prispelo že 1700 pisem o nameri. Veliko teh podjetij naj bi bilo medtem celo zrelih za stečaj, saj živijo le še od državnih subvencij. Železara Smederevo, ki jo je Srbija leta 2012 odkupila od ameriškega podjetja U. S. Steel, požre za 100 milijonov evrov državnih subvencij na leto. Če je njen obstoj smiseln za državo, saj zaposluje 5000 ljudi, vselej ni tako. Letno naj bi imela Srbija s subvencijami državnim podjetjem več kot milijardo evrov stroškov.
Podobno kot Slovenija
Srbiji tako ne preostane drugega kot nenehno zadolževanje za krpanje proračunskih lukenj. Pri tem spominja na Slovenijo. Obe državi sta bili namreč najmanj zadolženi leta 2008, nato pa je njun javni dolg eksplodiral. Slovenski na več kot 80 odstotkov BDP, srbski pa bo letos presegel 70 odstotkov BDP, čeprav je zakonsko določena meja 45 odstotkov. V šestih letih se bo srbski dolg zvišal z 8,8 na okoli 24 milijard evrov. Že leta 2016 naj bi presegel 80 odstotkov BDP, saj bo javnofinančni primanjkljaj letos dosegel več kot šest odstotkov BDP, v prihodnjih dveh letih pa naj se ne bi bistveno spustil pod pet odstotkov BDP.
Srbija se kljub temu ne namerava ustaviti. Letos naj bi na trgih izdala obveznice še za dve milijardi evrov, a dostop do poceni denarja ne bo večen. »Brez spremembe obnašanja srbske vlade je bankrot neogiben,« je zapisal ekonomski analitik Miroslav Prokopijević, ki meni, da je Srbija najbližje bankrotu izmed vseh južnoevropskih držav.