Ob koncu petdnevnega obiska v Južni Koreji je papež Frančišek še enkrat pozval k spravi na razdeljenem polotoku in na Kitajsko naslovil dobronamerna sporočila. Pred včerajšnjo mašo v seulski katedrali je molil še s skupino žensk, ki so bile prisiljene v spolno suženjstvo z japonskimi častniki pred in med drugo svetovno vojno. V tej nečloveški vlogi se je znašlo približno 200.000 korejskih žensk, danes jih je po navedbah neprofitne organizacije, ki skrbi zanje, živih še 56. Papeževa pozornost jim ni zacelila ran, jih je pa navdala z upanjem, da njihovo trpljenje ni pozabljeno, čeprav obremenjuje odnose z Japonsko. Mašo je posvetil združitvi korejskih družin »brez zmagovalcev in poražencev«, saj so bili nanjo povabljeni ubežniki iz Severne Koreje in sorodniki tistih, ki so prisilno ostali v tej državi, udeležila pa se je je tudi predsednica Južne Koreje Park Geun Hye.

Korejci so bratje in sestre

Oblasti v Pjongjangu so zavrnile povabilo južnokorejske katoliške cerkve, da bi predstavniki njenega državno vodenega katoliškega združenja prisostvovali včerajšnji maši. Odločitev o tem so upravičile z istočasnim začetkom združenih vojaških vaj Južne Koreje in ZDA. Papež Frančišek je med mašo molil za nujnost dialoga, premoščanje razlik, velikodušnost pri humanitarni pomoči in priznanje, da so vsi Korejci bratje in sestre, zbor pevcev pa je zapel »naša želja je združitev«.

Ko se je papež po maši vkrcal na letalo, je ob preletu kitajskega zračnega prostora naslovil na predsednika Xi Jinpinga brzojavko, ki je sledila njegovemu prvemu sporočilu že na poti v Seul. »Ob vračanju v Rim po obisku v Južni Koreji želim še enkrat vam in vašim državljanom zaželeti vse najboljše in blagosloviti vašo deželo,« je tokrat sporočil Pekingu. Tovrstne papeževe poslanice voditeljem držav, ki jih preleti njegovo letalo, so sicer običajne, toda Pavel Janez II. se je zaradi dolgoletnega spora s kitajskim vodstvom ob svojem obisku Južne Koreje izognil preletu Kitajske in s tem tudi kakršnemu koli sporočilu.

»Nismo zavojevalci«

Papež Frančišek je med svojim prvim azijskim obiskom predvsem poudarjal, da se celini pretežno drugih verstev ni treba bati krščanstva. Ne prihajamo kot zavojevalci, ampak kot sestavni del regionalnih kultur, je dejal v nedeljskem nagovoru, ki je bil namenjen predvsem državam z vladavino komunističnih partij, torej Severni Koreji ter Kitajski in Vietnamu. Katoliška cerkev na Kitajskem je razdeljena na uradno, ki jo kot »domoljubno združenje« priznava pekinška oblast, ter podtalno, ki priznava le rimskega škofa. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da spremlja prizadevanje sedanjega papeža, ter dodalo, da si iskreno prizadeva za izboljšanje odnosov z Vatikanom. V svojem sporočilu o prizadevanjih za konstruktivni dialog in izboljšanje odnosov s svetim sedežem pa ni pojasnilo, zakaj so nekaterim kitajskim kristjanom onemogočili udeležbo na zletu azijske katoliške mladine v Južni Koreji. Ta po navedbah Reutersa resda ne bi bila velika, težave z odhodom v Seul naj bi imela polovica od okoli sto zainteresiranih mladih vernikov.