Ženevski sporazum o umiritvi razmer v Ukrajini je dan po podpisu treščil ob realnost na terenu. Proruski separatisti na vzhodu zavračajo umik iz zasedenih javnih poslopij, kot določa ključni del sporazuma, rekoč da ta zanje ni zavezujoč. Rusija jih je sicer v skladu s sporazumom pozvala, naj položijo orožje in se umaknejo, vendar za zdaj brez učinka.
»Naj najprej izpraznijo Majdan«
Samooklicani vodja separatistov v Donecku, ki so razglasili Ljudsko republiko in zahtevali referendum o priključitvi k Rusiji, Denis Pušilin, je dejal, da ruski zunanji minister Sergej Lavrov »ni ničesar podpisal v našem imenu, ampak je podpisal v imenu Ruske federacije«. Če že govorimo o razpustitvi nezakonitih skupin, je dejal, naj najprej odstopita predsednik vlade Arsenij Jacenjuk in začasni predsednik Aleksander Turčinov, ker sta »položaj zasedla nezakonito«. Eden od voditeljev separatistov v Donecku Aleksander Zakarčenko pa je zahteval izpraznitev osrednjega kijevskega trga Majdan. Če sporazum določa, da je treba izprazniti javna mesta in trge, potem naj se to začne na Majdanu, je rekel.
Določilo ženevskega sporazuma o izpraznitvi javnih poslopij, trgov in ulic res pomeni, da bi se morali z osrednjega kijevskega trga Majdan umakniti tudi protestniki, ki tam vztrajajo že nekaj mesecev. Trg je bil žarišče revolucije, ki je odnesla predsednika Viktorja Janukoviča. A tudi ko se je to zgodilo, se demonstranti niso umaknili, ampak vztrajajo ter so na trgu postavili šotore oziroma provizorično naselje. »Ljudstvo ne bo odšlo z Majdana. Obljubili smo, da ostanemo do predsedniških volitev, zato da ne bo nihče mogel ponarediti izidov. Po volitvah pa bomo odšli prostovoljno,« je dejal 56-letni Viktor Palamarjuk. Na vzhodu zahtevajo tudi razpustitev skrajne nacionalistične skupine Desni sektor. Njegovi voditelji trdijo, da ženevski sporazum velja le za oborožene skupine, kar da Desni sektor ni.
Zakon o amnestiji je nared
Uveljavitev določil sporazuma bo težka zaradi globokega nezaupanja med oblastjo v Kijevu ter protestniki na vzhodu. Pri izpeljavi načrta iz Ženeve, ki določa tudi zavzemanje vseh strani za umiritev razmer in ustavne reforme v Ukrajini, bo pomagala posebna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Vendar ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bodo separatisti na vzhodu vztrajali na položajih. Rusija opozarja Kijev, naj ne uporabi sile, čeprav je v noči na petek po objavi ženevskega sporazuma že prišlo do streljanja v Slavljansku, ko so ukrajinske sile napadle poslopje, v katerem so se zadrževali proruski separatisti. Je pa ukrajinska vlada, kot tudi določa ženevski sporazum, pripravila zakon o amnestiji za separatiste, ki bodo spoštovali ženevski sporazum in odšli iz javnih poslopij, razen za tiste, ki so osumljeni hudih kaznivih dejanj. Obljublja tudi zaščito uporabe ruskega jezika.
Slabosti ukrajinske vojske
Bela hiša ne skriva, da od Moskve pričakuje vpliv na separatiste, da položijo orožje in se umaknejo. »Vprašanje zdaj je, ali bo Rusija vpliv, ki ga je prej izrabila za razdiranje, uporabila za vzpostavitev reda v Ukrajini, izpeljavo volitev in decentralizacijo, ki jo je sama predlagala,« je dejal predsednik ZDA Barack Obama. Vendar Rusija vztraja, da z notranjimi dogodki v Ukrajini nima nič. Putin je sicer v četrtek še pred sklenitvijo ženevskega sporazuma dejal, da upa, da mu ne bo treba posredovati v Ukrajini za zaščito ruskega prebivalstva, čeprav ga je parlament za to pooblastil.
Ukrajina se boji ponovitve scenarija s Krima, ki je razglasil neodvisnost in se priključil k Rusiji. Trdi, da česa takšnega na vzhodu ne bo dopustila. Vprašanje pa je, koliko je njena vojska v skrajnem primeru sposobna za ustrezno posredovanje. Številne enote so namreč pomanjkljivo opremljene, vprašljiva je lojalnost vojakov z vzhoda – ne nazadnje so mnogim šli na roko in jih namestili blizu domov. Ukrajinska kopenska vojska naj bi imela po navedbah obrambnega ministrstva v polni pripravljenosti le sedem tisoč vojakov, medtem ko so ruske enote ob meji, ki naj bi jih bilo 40.000, zelo dobro izurjene. V minulih dneh je zelo odmeval dogodek, ko so separatisti zasegli več oklepnikov vojske.
Američani so tako prav na dan, ko so sklenili dogovor v Ženevi, sporočili, da bodo ukrajinski vojski namenili nebojno pomoč v opremi in zdravilih. Vojski sta pred časom že tesneje sodelovali, ko se je Ukrajina še spogledovala s članstvom v Natu, čemur pa se je kasneje uradno odrekla.