Sporazum predvideva pravičen dostop do zemlje, zahteva gospodarski in družbeni razvoj na ruralnih področjih (ki sta sicer ključna vzroka za oborožene spopade), hkrati pa revnim kmetom zagotavlja zemljo. Eden od predlogov je še ustanovitev tako imenovane banke za zemljo, s pomočjo katere bi (pravično) prerazporedili zemljo, vključujoč območja, ki so bila zavzeta med boji. Analitiki in humanitarne skupine so prepričani, da so večino teh območij na zahtevo preprodajalcev mamil in živinorejcev zavzele skrajno desničarske paravojaške skupine, vlada pa za vsaj tretjino zasegov krivi Farc (uporniki to zanikajo).
Zagotovitev miru prek dialoga
Zemljiška reforma je sicer eno najbolj spornih vprašanj pri pogajanjih po petih desetletjih bojev. »Danes imamo resnično priložnost, da zagotovimo mir prek dialoga,« je bil zadovoljen vodilni vladni pogajalec Humberto de la Calle. »Podprtje tega predloga in procesa pomeni, da verjamete v Kolumbijo,« je v Havani dejal novinarjem.
Farc je kolumbijska največja gverilska skupina, pogajanja z vlado pa na Kubi potekajo vse od novembra. Pogajalec skupine Ivan Marquez je dejal, da so številna vprašanja ostala nerešena, se jih bodo pa ponovno lotili v kasnejših pogovorih.
Dogovor predstavlja enega ključnih korakov naprej v mirovnem procesu, so prepričani analitiki. Pogajanja se bodo nadaljevala 11. junija, ko bo osrednja tema sodelovanje upornikov v politiki. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je po zaključku včerajšnjih pogovorov na twitterju zapisal: »Iskreno smo navdušeni nad ogromnim korakom, ki smo ga naredili v Havani, s katerim končujemo pol stoletja trajajoč konflikt. Mirovna pogajanja bodo nadaljevali s skrbjo in spoštovanjem.«
8000 bojevnikov in preprodaja mamil
Uporniška skupina Farc je sprva skušala z zrušitvijo vlade vzpostaviti marksističen režim, a so se v zadnjih letih uporniki vse bolj vpletali v preprodajo droge, s čimer so financirali svoje politične kampanje. Po podatkih Združenih narodov (ZN) je Kolumbija vodilna proizvajalka kokinih listov, surovega materiala za proizvajanje kokaina, večino katerega pretihotapijo ravno v države ZN (največ v ZDA).
Težko je zagotoviti natančne številke smrtnih žrtev nasilja v Kolumbiji, po vladnih predvidevanjih je od začetka konflikta v 60. letih prejšnjega stoletja življenje izgubilo okoli 600 tisoč ljudi, pogrešanih je 15 tisoč, okoli trije milijoni pa so se zaradi nasilja morali odseliti s svojih domov.
Gibanje Farc, ki so ga ustanovili leta 1964, ima trenutno okoli 8000 pripadnikov, leta 2001 jih je bilo – za primerjavo – 16 tisoč. Večina se jih skriva v goratih in gozdnatih predelih Kolumbije.
