West Point je naselje bede. V tem delu liberijske prestolnice Monrovia so domovi sestavljeni iz kovinskih plaht, ki so postavljene v provizorično hišico, naselje nima urejene osnovne infrastrukture. In v tem delu mesta se je oblast v Liberiji odločila odpreti prvo središče za obolele za ebolo v Monrovii, ne da bi o tem obvestila prebivalce. Ko se je o tem razširila vest, so se ljudje spravili nad središče, ga razdejali ter odnašali vse, kot piše New York Times, celo okrvavljene žimnice, na katerih so ležali domnevno oboleli za ebolo. Več pacientov je središče zapustilo. Zato je oblast za približno 75.000 prebivalcev West Pointa razglasila karanteno, da bi preprečila širjenje bolezni. Policisti in vojaki v polni bojni opremi so z bodečo žico zaprli izhode in patruljirajo po naselju, obalna straža pa pazi, da nihče ne pobegne čez morje, saj se West Point nahaja na polotoku, ki ga obdaja Atlantik. Včeraj so se med prebivalci, ki trdijo, da jim začenja zmanjkovati potrebščin, in policisti znova vneli spopadi, v katerih so bili ranjeni štirje ljudje. Ljudje so hoteli prebiti barikade, policisti pa so streljali v zrak.
V karanteni več kot milijon
Liberija ima za zdaj od vseh štirih držav, kjer se je pojavila ebola, največ smrtnih žrtev, 576. Prizori iz West Pointa dokazujejo, s kakšnimi težavami se soočajo oblasti na zahodu Afrike, kjer ne oblast ne prebivalci nimajo izkušenj s takšnimi izbruhi in potrebnimi medicinskimi in varnostnimi ukrepi. Monrovia, milijonsko mesto, je sploh največje mesto doslej, kjer so se kdaj koli soočili z ebolo. Predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf je zato razglasila tudi policijsko uro in naletela na kritike, ker je prvo središče za ebolo odprla prav v West Pointu in o tem ni obvestila prebivalcev.
West Point ni edina karantena. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pod takšnimi ukrepi skupno že več kot milijon ljudi na območjih tromeje Gvineje, Liberije in Sierre Leone, najbolj prizadetih afriških držav. To predstavlja tudi izzive, kot je morebitno pomanjkanje potrebščin, zato je projekt dostavljanja hrane tem območjem prevzel Svetovni program za hrano, ki deluje v okviru OZN. Poleg teh treh držav so obolele za ebolo doslej zabeležili še v Nigeriji, kamor jo je prinesel letalski potnik, zunaj Afrike pa ne.
Epidemija pridobiva tempo
Skupno je za ebolo v tokratnem izbruhu, ki se je začel decembra lani, po podatkih WHO umrlo 1350 ljudi. Sodeč po njenih podatkih za avgust epidemija še vedno raste. Med 17. in 18. avgustom so denimo zabeležili 221 novih primerov in 106 umrlih, največ doslej. Za obdobje 5.–6. avgusta so denimo zabeležili 68 novih primerov in 29 smrtnih žrtev, odtlej pa številke spet vztrajno naraščajo.
WHO tako opozarja, da »je pričakovati, da se bo izbruh ebole nadaljeval še nekaj časa. Tisti, ki delajo na območjih izbruha, opažajo znake, da je število obolelih in smrti, ki jih prijavijo oblastem, mnogo manjše od razsežnosti izbruha.« Kot navaja WHO, so med izzivi, ki jo čakajo pri ustavitvi najhujšega izbruha v zgodovini, skrajna revščina v teh državah, nedelujoč zdravstveni sistem, ki je ponekod povsem propadel, ter velikanski strah prebivalstva.