S kriki, ki naj bi se slišali do neba, so demokrati napadli svojega predsednika, potem ko je ta v sredo razgrnil svoj predlog proračuna za naslednje leto. Obama je za proračun zahteval 3800 milijard dolarjev. Na ta način naj bi ZDA v naslednjem letu svoj primanjkljaj zmanjšale z 973 na 744 milijard dolarjev. Z zastavljenim ritmom zmanjševanja proračuna bi zakladno ministrstvo v naslednjih 10 letih prihranilo dodatnih 1800 milijard dolarjev, kar pomeni, da bodo s celoto sprejetih ukrepov ZDA v naslednjih desetih letih svoj javni dolg zmanjšale za 4300 milijard dolarjev. To so številke, ki naj bi ameriškemu in globalnemu gospodarstvu prinesle olajšanje, vzbudile up, da bo najmočnejše gospodarstvo na svetu ponovno pognalo svoje stroje.
Jezni demokrati in sindikalisti
Seveda gre za številke, ki so zgolj na papirju. ZDA v tem trenutku razpolagajo s tremi različnimi osnutki proračuna, ki pa so vsi hipotetični ali ideološki. Republikanska opozicija, ki v predstavniškem domu v svojih rokah drži vajeti javne porabe, je že pred meseci predlagala radikalno kleščenje proračuna in krčenja države. Demokrati so v senatu, kjer imajo večino, pred časom le izvalili svoj predlog, ki pa seveda predvideva nadaljnje dviganje javnega dolga in krepitev socialne države. Predsednik Obama je, vsaj navidezno, v svojem predlogu proračuna skušal najti vmesno pot.
To pa je tisto, kar je najbolj razjezilo demokrate. Mnogi člani kongresa s severovzhoda dežele, kjer je volilno zaledje demokratske stranke, so predsedniku že napovedali spopad. V prvih vrstah je ikona demokratske stranke Bernard Sanders, senator iz Vermonta. Toda tokrat so se oglasili tudi mnogi novi glasovi. Elizabeth Warren, pravkar izvoljena senatorka iz Massachusettsa, je Obami brez dlake na jeziku zabrusila, da je njegova metoda obračunavanja inflacije dim, za katerim se skriva rezanje pravic za starejše, za invalide in sirote. »Kaj takega še nisem videl,« je dejal Jim Manley, nekdanji asistent Harryja Reida, vodje demokratov v senatu. Manley, ki je zdaj eden od strategov demokratske stranke, je dejal, da je opozicija proti predsedniku široka in žolčna. Da bi bila mera polna, se je oglasil tudi Richard Trumka, predsednik federacije ameriških sindikatov A.F.L.-C.I.O., ki je preprosto dejal, da je Obamov predlog proračuna zgrešen in neobranljiv.
Novi finančni načrt
Tisto, kar je razjarilo demokrate, je predsednikov predlog rezov, s katerim naj bi ustregel republikancem, skladu državnih pokojnin in zdravstvenemu zavarovanju za starejše pa bi v naslednjih 10 letih vzel približno 130 milijard dolarjev. Predsednikov proračunski štab je namreč predlagal nov način obračunavanja košarice stroškov, ki določa stopnjo inflacije, na katero je vezana javna poraba. Z novo metodo obračunavanja bi rast stroškov pokojnin in Medicara naraščala počasneje, kot je do zdaj. S tem bi država nekoliko zmanjšala primanjkljaj in javni dolg. Država namreč vsem Američanom, ki so dopolnili 65 let, zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo ter milijonom Američanom nudi minimalno pokojnino – v povprečju gre za približno 500 dolarjev. S predlaganim krčenjem proračuna bi bilo teh sredstev manj.
Čeprav imajo ZDA v primerjavi z Evropo mlajše prebivalstvo, pa tudi tukaj raste trend staranja prebivalstva. Prav stroški podpore in vzdrževanja starejše populacije ter oboroževanja pa so najvišje postavke ameriškega proračuna. Predsednik Obama je predlagal krčenje obeh. Vojaški proračun naj bi se v naslednjem letu skrčil za 75 milijard dolarjev. Sočasno je Obama v predlogu proračuna predvidel nove dajatve najbolj premožnih, investicije v infrastrukturo, izobraževanje... Vsi opazovalci se strinjajo, da so predlagani osnutki proračuna zgolj politični programi za dolgotrajna pogajanja v naslednjih mesecih.
