Zaradi velikega vala množičnih demonstracij so se včeraj zjutraj mestne policijske enote večinoma umaknile s hongkonških ulic. »Ker so se na ulicah zbrani državljani umirili, smo umaknili protiizgredniško policijo,« je neprepričljivo sporočila vlada Hongkonga. Hkrati je pozvala demonstrante, naj čim prej zapustijo zasedene ceste, da bi po njih lahko vozili reševalni avtomobili in da bi stekel promet. Šef vlade Leung Chun Ying pa je moral zanikati govorice, da je poklical na pomoč kitajsko vojsko. Demonstranti, ki so v zadnjih dneh zasedli več predelov Hongkonga in ki se jim je z umikom večjega dela policistov samozavest še povečala, pa ne nameravajo sprazniti ulic. Tako še naprej zahtevajo demokratični način izvolitve Leungovega naslednika leta 2017. Peking bo sicer Hongkonžanom tedaj prvič dovolil, da bodo šefa svoje vlade izvolili s splošno in enako volilno pravico, a lahko bodo izbirali le med dvema ali tremi kandidati, ki jih bo določila posebna komisija. Tako opozicija ne bo imela svojega kandidata. Sicer nikoli doslej, niti pod Britanci, v Hongkongu ni bilo demokracije.
Banke in borza spet delujejo
V nedeljo so policijske enote s solzivcem in palicami razgnale demonstrante iz finančnega središča Hongkonga, kjer so skoraj vse banke. Takšnega nasilja nad demonstranti v Hongkongu že dolgo ne pomnijo, ranjenih je bilo vsaj 38 ljudi. Če je pred enim tednom predvsem zaradi gospodarskih posledic upora proti Pekingu samo 30 odstotkov prebivalcev Hongkonga podpiralo gibanje Occupy Central, se je ob policijski uporabi nasilja nad mirnimi demonstranti ta odstotek precej povečal. Včeraj zjutraj so nekatere šole, restavracije in trgovine ostale zaprte. Podzemna železnica pa je spet vozila kot običajno. Borza je bila odprta, vendar je vrednost delnic padla, saj so vlagatelji izgubili zaupanje v to azijsko poslovno metropolo. Številne banke in podjetja so pripravljeni pričakali zdajšnje nemire in številni zaposleni so od doma po računalnikih opravljali svoje delo.
Glavno vprašanje je, kako se bo odzval Peking, ki je že posvaril pred vmešavanjem iz tujine. Predvsem se komunistične oblasti bojijo, da bi demonstracije v Hongkongu sprožile plaz protestov po vsej Kitajski. Tako je mogoče po kitajskih medijih spremljati predvsem protidemonstracije Hongkonžanov, ki so lojalni Kitajski. Vsekakor v Pekingu ne bodo popustili zahtevi po demokratičnem kandidiranju na volitvah leta 2017, zato naj bi bile demonstracije obsojene na poraz. Vsaj za zdaj pa se Peking vanje noče aktivneje vmešavati, le obsojajo jih kot »nezakonito početje«. Komunistične kitajske oblasti so izzvale zdajšnje demonstracije tudi s tem, ko so v zadnjih letih omejevale zahodne svoboščine, predvsem so povečevale cenzuro medijev. Prebivalci pa se pritožujejo tudi zaradi vse večjih socialnih razlik, stanovanja so postala predraga za srednji sloj. Hongkonžani, ki bi radi odločali o svoji usodi, so nezadovoljni tudi zaradi vse večje korupcije in nepotizma. Še prejšnji teden je prišlo na dan, da je nekdanji drugi mož hongkonške vlade od Pekinga dobil 11 milijonov hongkonških dolarjev, to je več kot milijon evrov. »Ljudje, ki nam vladajo, so tako dolžniki Pekinga,« pravi ena od demonstrantk. »Če ne bomo izbojevali demokratičnih volitev, bo Hongkong postal takšen, kot so druga kitajska mesta.«
Vrhunec demonstracij pričakujejo jutri, ko bo ob 65-letnici komunističnega prevzema oblasti na Kitajskem nacionalni praznik in bo tudi v Hongkongu dela prost dan. Že včeraj pa so se demonstranti razveselili novice, da je vlada Hongkonga odpovedala jutrišnji tradicionalni praznični ognjemet. Ker naj bi bil ognjemet simbol moči Kitajske, so demonstranti, ki si želijo demokratizacijo, dolgoročno pa najbrž tudi odcepitev, novico razumeli kot svojo zmago.
