Švedinja Cecilia Malmström sodi med izkušene člane evropske politične elite. V sedanji Barrosovi komisarski ekipi zaseda položaj komisarke za notranje zadeve, Juncker pa jo je predlagal za komisarko za trgovino. Čeprav Malmströmova ne bo zasedala položaja podpredsednice komisije, bo ta resor glede na prednostne naloge Junckerjeve komisije eden osrednjih v naslednjem petletnem mandatu njegove ekipe. Ob drugih investicijskih ukrepih namreč namerava prav s povečanjem trgovanja z drugimi partnerji, posebej s sklenitvijo prostotrgovinskih sporazumov, dolgoročno povečati gospodarsko rast v EU. Enega od mozaičnih kamnov za izhod iz gospodarske krize naj bi tako predstavljal tudi prostotrgovinski sporazum z ZDA, o katerem se EU s svojim čezatlantskim partnerjem pogaja že vse od lanskega julija. Zaključka pogajalskega procesa sicer ni pričakovati še nekaj let. Junckerjev cilj vendarle je, da bi bil dogovor o padcu carinskih dajatev in liberalizaciji gospodarstva med ZDA in EU pod streho še v njegovem mandatu.
Bo ISDS del TTIP?
Prav na dan, ko se je začel sedmi krog pogajanj – ta pred političnim odločanjem o sporazumu še vedno potekajo na tehnični ravni – se je v pisnih odgovorih Cecilie Malmström evropskim poslancem ob njeni vnovični kandidaturi za komisarski položaj pojavil stavek, ki je dvignil kar precej prahu, saj je izzvenel kot odklon od uveljavljene politike Barrosove komisije. Kandidatka za komisarko naj bi namreč zapisala, da v novem prostotrgovinskem sporazumu ne bo prostora za mehanizem reševanja sporov med investitorji in državami, poznan tudi kot ISDS. Gre za sodišča, ki naj bi onstran delovanja pristojnih sodišč razsojala o morebitnih sporih med investitorji in državami glede zakonskih omejitev njihovemu delovanju – torej, če jim zakonodaja omejuje dobiček. Na obravnavah se lahko podjetje in država dogovorita za finančno poravnavo ali morebitno spremembo zakonodaje. Takšno ad hoc sodišče je večinoma sestavljeno iz treh sodnikov, po enega določita tako investitor kot država, o tretjem pa se dogovorita sporazumno. Enak mehanizem ISDS naj bi sicer EU poskušala vključiti v bilateralni investicijski sporazum s Kitajsko.
A očitno spornega stavka v pisnih odgovorih evropskim poslancem Malmströmova sploh ni napisala. Kot je namreč razkrila spletna različica nemškega tednika Spiegel, je stavek v besedilo vstavil šef Junckerjevega kabineta Martin Selmayr, ki velja za neke vrste sivo eminenco oblikovanja nove komisarske ekipe. Malmströmova je sicer po twitterju sprva zapisala, da sporen stavek v pisnih odgovorih ni njen, a je pozneje to izbrisala. Parlamentu je nato posredovala novo verzijo pisnih odgovorov, v kateri je bilo besedišče glede mehanizma ISDS precej omiljeno.
Kljub slalomu prestala zaslišanje
Na zaslišanju pozneje ni izključila, da bi se takšna sodišča lahko dejansko znašla tudi v končni verziji sporazuma TTIP, ki ga sicer po sklenitvi morata potrditi še evropski svet in evropski parlament. Je proti izključitvi mehanizma ISDS iz že dogovorjenega prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado, saj bi se tako lahko vnovič odprl celoten dogovor. Jasno pa se je zavzela za to, da pri mehanizmu ISDS ne bi več prihajalo do zlorab velikih multinacionalk, ki se na tak način poskušajo znebiti kakšne nepriljubljene zakonodaje na novem trgu. Poudarila je, da je treba najti ravnotežje med pravicami investitorjev in suvereno pravico držav članic, da samostojno oblikujejo lastno zakonodajo. Mehanizem ISDS naj bi po njenem mnenju uporabili šele kot zadnjo instanco, če so odpovedala pristojna sodišča. O mehanizmu ISDS ima pomisleke tudi Jean-Claude Juncker. Zaradi slaloma stališč zdaj ni več povsem jasno, kakšno pozicijo o mehanizmu ISDS zavzemata bodoča komisarka in predsednik komisije.
Po predstavitvi Malmströmove so v drugi največji poslanski skupini Zavezništvu naprednih socialistov in demokratov (S&D) obžalovali, da je kandidatka za komisarko umaknila svoje sprva pisno nasprotovanje mehanizmu ISDS. Njeno predstavitev so ocenili kot primerno, a so Junckerja kljub temu pozvali, naj pojasni stališče bodoče komisije do ISDS. Z njenimi odgovori so bili bolj zadovoljni v Junckerjevi Evropski ljudski stranki, kjer so posebej pohvalili njeno stališče, da se na trgovinsko politiko in zaščito investicij ne more gledati skozi črno-belo prizmo.