Prvič po začetku ameriškega posredovanja v Afganistanu leta 2001 se je zgodilo, da je bil ubit ameriški general. Med torkovim obiskom vojaške akademije v bližini Kabula, kjer so se srečali predstavniki Isafa in afganistanskih oblasti, je nekdo v uniformi afganistanske vojske streljal na 55-letnega generalmajorja Harolda Greena in druge prisotne oficirje in vojake. Preden so napadalca ubili, je ranil tudi nemškega generala, osem ameriških ter nekaj britanskih in afganistanskih vojakov.
»Domnevamo, da je bil napadalec afganistanski vojak,« je včeraj za CNN dejal John Kirby, govornik ameriškega obrambnega ministrstva. Povedal je tudi, da je ubiti general, po poklicu inženir, ki je v Afganistanu od januarja letos, vodil program izobraževanja in urjenja afganistanske vojske.
Govornik afganistanskih talibanov pa je v torek za dnevnik New York Times dejal, da po njegovih podatkih njihovi ljudje niso vpleteni v atentat. Dodal pa je, da imajo med afganistanskimi vojaki številne simpatizerje in da je najbrž streljal eden od njih. Medtem ko imajo talibani napadalca za junaka, je predsednik države Hamid Karzai atentat označil za strahopetno dejanje afganistanskih sovražnikov, ki želijo preprečiti gradnjo močnih institucij afganistanske države. Po poročanju ameriške spletne strani Long War Journal je bilo od leta 2008 v Afganistanu podobnih napadov 88.
Ameriško posredovanje v Iraku leta 2003 se ob sedanjih uspehih islamističnih skrajnežev kaže za veliko polomijo, morda bi podobno lahko rekli za Afganistan. Zahod pa je vsaj za zdaj preprečil, da bi se Afganistan znašel v takšnem kaosu, kot se je med krvavo državljansko vojno v letih 1992–1996, prav tako je preprečil ponovno vzpostavitev talibanskega režima, kakršen je bil v letih 1996–2001. Prihodnja moč afganistanskih talibanov je vsekakor odvisna od tega, koliko jih bo podpiral Pakistan, kar bi lahko preprečile ZDA, ki Islamabad finančno podpirajo.
Varnostnih vprašanj več kot odgovorov
Drugo leto bo odločilno predvsem zaradi zmanjšanja števila zahodnih vojakov. Trenutno jih je v Afganistanu okoli 50.000, od tega 33.000 ameriških. ZDA nameravajo po decembru obdržati 9800 vojakov, nekaj tisoč pa bi jih ostalo iz še nekaterih držav iz Nata. A vprašanje je, kako bodo ti zahodni vojaki kos svoji nalogi, ko pa tudi njihovi dosedanji, nekajkrat številnejši vojski v zadnjih 13 letih ni uspelo premagati talibanov. Po zaostrovanju odnosov z Rusijo pa ameriški kongresniki vse bolj podpirajo idejo, da je treba vojaške baze v Afganistanu ohraniti.
Prisotnost ostankov zahodnih sil v Afganistanu od leta 2015 pa dobiva v zadnjih mesecih povsem nov pomen v luči zadnjih dogodkov v Iraku, kjer iraška vojska, ki so jo urile ZDA, ni vzdržala pritiska vse večje polarizacije med verskimi skupnostmi. Vprašanje je torej, ali bo afganistanska vojska, ki jo še naprej urijo ZDA, lahko nastopila proti fragmentaciji Afganistana na etnične skupine. Napetosti med njimi bi lahko privedle do nove hude državljanske vojne že zelo kmalu, saj Tadžiki obtožujejo goljufij neuradnega zmagovalca junijskega drugega kroga predsedniških volitev Paštuna Ašrafa Ganija, ki so ga podprli tudi Uzbeki.
Paštuni, ki predstavljajo slabo polovico prebivalcev države, se imajo še od 18. stoletja, ko je nastala afganistanska monarhija, za gospodarje države. Vendar so se v boju proti Sovjetom v 80. letih izkazali tudi Tadžiki, ki jih je danes dobra četrtina, prav tako Hazari in Uzbeki, zato je v zadnjih 30 letih nekoč samoumevna prevlada Paštunov pod vprašajem. V 90. letih je prišlo do državljanske vojne med gospodarji vojne in vsak med njimi je imel vojake iz svoje etnične skupine. Leta 1996 so skoraj ves Afganistan zasedli talibani, ki so bili večinoma Paštuni, njihovi najhujši nasprotniki pa Tadžiki pod legendarnim gospodarjem vojne Ahmadom Šahom Masudom, ki so ga ubili v zahrbtnem atentatu 9. septembra 2001. Novi predsednik Afganistancev bi torej moral imeti dovolj avtoritete in politične modrosti, da bo lahko povezal različne etnične skupine in s tem končal 35-letno krvavo obdobje Afganistana. Sicer bo treba zaradi temeljitega ponovnega preštevanja glasovnic, v katerem sodeluje 773 mednarodnih opazovalcev, še vsaj do 22. avgusta počakati na uradne rezultate drugega kroga predsedniških volitev. 53-letni Abdulah Abdulah, ki je iz paštunsko-tadžiške družine in je bil desna roka slavnega Masuda, zavrača možnost, da bi bil v drugem krogu poražen, potem ko je v prvem krogu dobil 45 odstotkov glasov, njegov tekmec, 64-letni Ašraf Gani, tehnokrat, ki je svojo kariero gradil v Svetovni banki, pa samo 32 odstotkov.